Page 440 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 440
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
pevcem, organistom, pevovodjem in širšemu ljubiteljskemu krogu. Anali-
za učbenika je pokazala na mnoge podobnosti obravnavanih učnih vsebin
Komelovega učbenika z Mirkovim. Avtor podobno kot Vasilij Mirk uvo-
doma obravnava osnovne glasbeneteoretične elemente in zakonitosti, nato
nadaljuje z gradnjo in vezavo akordov v štiriglasnem stavku, pravili gibanja
glasov, razlago kadenc, uporabo obrnitve trozvokov, dominantnega septa-
korda in njegovih obrnitev, pojasni lastnosti prehajalnih, menjalnih in za-
držanih tonov, sekvenc in modulacij.20 Tudi Komelovo učno gradivo vklju-
čuje prikaz praktičnih primerov obravnavanih harmonskih elementov in
naloge za učenca. Tako kot Mirk se je tudi Komel zavedal pomena praktič-
ne uporabe harmonije z vidika igranja harmonskih zvez, zato je bil mne-
nja, da mora imeti posameznik razvite tehnične spretnosti igranja na kla-
vir, orgle ali harmonij.21
Od ustanovitve konservatorija (1919) do ustanovitve Glasbene akade-
mije (1939) so v 30-ih letih 20. stoletja izhajala zlasti učbeniška gradiva na
področju harmonije. V nadaljevanju bomo predstavili razvoj učbeniških
gradiv na področju harmonije, kontrapunkta in oblikoslovja v omenjenem
obdobju vse do preimenovanja Glasbene akademije v Akademijo za glas-
bo (1946).
Harmonija, kontrapunkt in oblikoslovje od ustanovitve
Glasbene akademije
Z ustanovitvijo Glasbene akademije (1939) je glasbeno izobraževanje pote-
kalo na srednji in visoki ravni. Cilj srednješolskega glasbenega izobraževa-
nja je bil razviti glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja in učence prip-
raviti na uspešen vstop na nadaljevalno visokošolsko raven izobraževanja.
Učni proces na visokošolski ravni pa je bil ciljno usmerjen v izpopolnje-
vanje glasbenih kompetenc na področju glasbene produkcije, glasbene re-
produkcije in glasbene pedagogike do najvišje ravni.22 V začetnem obdob-
ju Glasbene akademije, ko je bil njen prvi rektor mednarodno uveljavljeni
pianist Anton Trost (1889–1973), so ob redno zaposlenih učiteljih sodelovali
tudi honorarni sodelavci, ki so poučevali na srednji in visoki ravni. Na vi-
20 Ibid., 226–7.
21 Emil Komel, Harmonija – združena s praktičnimi navodili za skladanje glasbenega
stavka (Gorizia: Katoliška knjigarna, 1934), 14, http://www.dlib.si/?URN=URN:NB-
N:SI:DOC-ZCR9QDZA.
22 Darja Koter, Slovenska glasba 1918–1991 (Ljubljana: Študentska založba, 2012), 41–
3; Poročilo društva Glasbene matice v Ljubljani 1939/40 (Ljubljana: Glasbena matica,
1940), 3–14, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RKPEQLRM.
438
pevcem, organistom, pevovodjem in širšemu ljubiteljskemu krogu. Anali-
za učbenika je pokazala na mnoge podobnosti obravnavanih učnih vsebin
Komelovega učbenika z Mirkovim. Avtor podobno kot Vasilij Mirk uvo-
doma obravnava osnovne glasbeneteoretične elemente in zakonitosti, nato
nadaljuje z gradnjo in vezavo akordov v štiriglasnem stavku, pravili gibanja
glasov, razlago kadenc, uporabo obrnitve trozvokov, dominantnega septa-
korda in njegovih obrnitev, pojasni lastnosti prehajalnih, menjalnih in za-
držanih tonov, sekvenc in modulacij.20 Tudi Komelovo učno gradivo vklju-
čuje prikaz praktičnih primerov obravnavanih harmonskih elementov in
naloge za učenca. Tako kot Mirk se je tudi Komel zavedal pomena praktič-
ne uporabe harmonije z vidika igranja harmonskih zvez, zato je bil mne-
nja, da mora imeti posameznik razvite tehnične spretnosti igranja na kla-
vir, orgle ali harmonij.21
Od ustanovitve konservatorija (1919) do ustanovitve Glasbene akade-
mije (1939) so v 30-ih letih 20. stoletja izhajala zlasti učbeniška gradiva na
področju harmonije. V nadaljevanju bomo predstavili razvoj učbeniških
gradiv na področju harmonije, kontrapunkta in oblikoslovja v omenjenem
obdobju vse do preimenovanja Glasbene akademije v Akademijo za glas-
bo (1946).
Harmonija, kontrapunkt in oblikoslovje od ustanovitve
Glasbene akademije
Z ustanovitvijo Glasbene akademije (1939) je glasbeno izobraževanje pote-
kalo na srednji in visoki ravni. Cilj srednješolskega glasbenega izobraževa-
nja je bil razviti glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja in učence prip-
raviti na uspešen vstop na nadaljevalno visokošolsko raven izobraževanja.
Učni proces na visokošolski ravni pa je bil ciljno usmerjen v izpopolnje-
vanje glasbenih kompetenc na področju glasbene produkcije, glasbene re-
produkcije in glasbene pedagogike do najvišje ravni.22 V začetnem obdob-
ju Glasbene akademije, ko je bil njen prvi rektor mednarodno uveljavljeni
pianist Anton Trost (1889–1973), so ob redno zaposlenih učiteljih sodelovali
tudi honorarni sodelavci, ki so poučevali na srednji in visoki ravni. Na vi-
20 Ibid., 226–7.
21 Emil Komel, Harmonija – združena s praktičnimi navodili za skladanje glasbenega
stavka (Gorizia: Katoliška knjigarna, 1934), 14, http://www.dlib.si/?URN=URN:NB-
N:SI:DOC-ZCR9QDZA.
22 Darja Koter, Slovenska glasba 1918–1991 (Ljubljana: Študentska založba, 2012), 41–
3; Poročilo društva Glasbene matice v Ljubljani 1939/40 (Ljubljana: Glasbena matica,
1940), 3–14, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RKPEQLRM.
438
