Page 441 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 441
harmonija, kontrapunkt in oblikoslovje od ustanovitve glasbene matice ...
sokošolski ravni je glasbenoteoretične predmete ob Stanku Premrlu, ki je
poleg orgel poučeval še harmonijo, tudi Pavel Šivic (1908–1995), ki je pouče-
val harmonijo, kontrapunkt, klavir in skladanje. Na srednješolski ravni so
slednje predmete izvajali Blaž Arnič (1901–1970), ki je poučeval harmonijo
in kontrapunkt, Slavko Osterc (1895–1941), ki je poučeval harmonijo, kon-
trapunkt, oblikoslovje in skladanje, in Lucijan M. Škerjanc (1900–1973), ki
je poučeval ob harmoniji in kontrapunktu še partiturno igro, inštrumenta-
cijo, nauk o inštrumentih in dirigiranje.23
V obdobju delovanja Glasbene akademije so bili učni načrti pred-
metnikov za srednješolsko in visokošolsko izobraževanje posodobljeni ter
pripravljeni ločeno za obe ravni izobraževanja za vse predmete ter zaradi
italijanske okupacije zapisani v slovenskem in italijanskem jeziku. S prei-
menovanjem Glasbene akademije v Akademijo za glasbo leta 1946, v času
novonastale države, je znova potekala večja prenova predmetnikov in uč-
nih načrtov, ko je bil njen prvi rektor skladatelj in pianist Lucijan M. Šker-
janc. Tudi takrat je organizacijska struktura glasbenega izobraževanja za-
jemala srednješolsko in visokošolsko raven, tako da so bili predmetniki in
učni načrti posodobljeni za obe ravni.24 Predvidevamo, da je bil glavni po-
budnik za posodobitev predmetnikov in učnih načrtov v letu 1946 novi rek-
tor Lucijan M. Škerjanc, saj ohranjeni vir ne navaja avtorjev predmetnikov
in učnih načrtov. Učna načrta za harmonijo in kontrapunkt bi lahko prip-
ravili Lucijan M. Škerjanc, Pavel Šivic (poučeval od 1934 na državnem kon-
servatoriju ter bil docent in redno zaposlen na Glasbeni akademiji),25 Vasi-
lij Mirk (honorarno poučeval med vojno in bil redno zaposlen leta 1951), saj
so vsi trije poučevali oba predmeta.
Tedaj sta se predmeta izvajala na srednješolski in visokošolski rav-
ni. Na srednješolski ravni je pouk harmonije potekal v prvem letniku, ko
so dijaki obravnavali uporabo trozvokov in četverozvokov v strogem har-
monskem slogu z igranjem nalog na klavir, in v drugem letniku, v katerem
se je nadaljevalo obravnavanje uporabe akordov, z novo snovjo modula-
cij, s pisnimi in praktičnimi nalogami igranja na klavir. V tretjem in četr-
tem letniku srednješolskega izobraževanja so dijaki usvajali temeljne zako-
23 Koter, Slovenska glasba, 43; Poročilo društva Glasbene matice v Ljubljani 1940/41
(Ljubljana: Glasbena matica, 1941), 6, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DO-
C-K4ONZAI8.
24 Darja Koter, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani – 80 let (Ljubljana: Znan-
stvena založba Filozofske fakultete, Akademija za glasbo, 2020), 57, 62, https://doi.
org/10.4312/9789610603672.
25 Ibid., 46.
439
sokošolski ravni je glasbenoteoretične predmete ob Stanku Premrlu, ki je
poleg orgel poučeval še harmonijo, tudi Pavel Šivic (1908–1995), ki je pouče-
val harmonijo, kontrapunkt, klavir in skladanje. Na srednješolski ravni so
slednje predmete izvajali Blaž Arnič (1901–1970), ki je poučeval harmonijo
in kontrapunkt, Slavko Osterc (1895–1941), ki je poučeval harmonijo, kon-
trapunkt, oblikoslovje in skladanje, in Lucijan M. Škerjanc (1900–1973), ki
je poučeval ob harmoniji in kontrapunktu še partiturno igro, inštrumenta-
cijo, nauk o inštrumentih in dirigiranje.23
V obdobju delovanja Glasbene akademije so bili učni načrti pred-
metnikov za srednješolsko in visokošolsko izobraževanje posodobljeni ter
pripravljeni ločeno za obe ravni izobraževanja za vse predmete ter zaradi
italijanske okupacije zapisani v slovenskem in italijanskem jeziku. S prei-
menovanjem Glasbene akademije v Akademijo za glasbo leta 1946, v času
novonastale države, je znova potekala večja prenova predmetnikov in uč-
nih načrtov, ko je bil njen prvi rektor skladatelj in pianist Lucijan M. Šker-
janc. Tudi takrat je organizacijska struktura glasbenega izobraževanja za-
jemala srednješolsko in visokošolsko raven, tako da so bili predmetniki in
učni načrti posodobljeni za obe ravni.24 Predvidevamo, da je bil glavni po-
budnik za posodobitev predmetnikov in učnih načrtov v letu 1946 novi rek-
tor Lucijan M. Škerjanc, saj ohranjeni vir ne navaja avtorjev predmetnikov
in učnih načrtov. Učna načrta za harmonijo in kontrapunkt bi lahko prip-
ravili Lucijan M. Škerjanc, Pavel Šivic (poučeval od 1934 na državnem kon-
servatoriju ter bil docent in redno zaposlen na Glasbeni akademiji),25 Vasi-
lij Mirk (honorarno poučeval med vojno in bil redno zaposlen leta 1951), saj
so vsi trije poučevali oba predmeta.
Tedaj sta se predmeta izvajala na srednješolski in visokošolski rav-
ni. Na srednješolski ravni je pouk harmonije potekal v prvem letniku, ko
so dijaki obravnavali uporabo trozvokov in četverozvokov v strogem har-
monskem slogu z igranjem nalog na klavir, in v drugem letniku, v katerem
se je nadaljevalo obravnavanje uporabe akordov, z novo snovjo modula-
cij, s pisnimi in praktičnimi nalogami igranja na klavir. V tretjem in četr-
tem letniku srednješolskega izobraževanja so dijaki usvajali temeljne zako-
23 Koter, Slovenska glasba, 43; Poročilo društva Glasbene matice v Ljubljani 1940/41
(Ljubljana: Glasbena matica, 1941), 6, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DO-
C-K4ONZAI8.
24 Darja Koter, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani – 80 let (Ljubljana: Znan-
stvena založba Filozofske fakultete, Akademija za glasbo, 2020), 57, 62, https://doi.
org/10.4312/9789610603672.
25 Ibid., 46.
439
