Page 450 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 450
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
odstope od teh normativov kot izjeme, kar zelo otežuje sistemati
ko tvarine […].48
Čeprav je analiza učbenika pokazala na avtorjevo nedosledno upora-
bo terminov in pogosto uporabo sopomenk za različne oblikoslovne gra-
dnike, kar vzbuja zmedenost pri uporabniku, je Lucijan M. Škerjanc opra-
vil pomembno delo in korak naprej v razvoju glasbenega oblikoslovja na
Slovenskem. Poudariti je potrebno, da od Osterčevega Priročnika za obli
koslovje, katerega natančna letnica nastanka ni znana, je Škerjančevo Obli
koslovje prvo celovito učno gradivo za slednji predmet. Učbenik je doživel
svoj zadnji ponatis leta 1991 in bil vse do leta 2009 edino učno gradivo za
obravnavani predmet, ko je izšel učbenik Glasbeni stavek: oblikoslovje av-
torice Larise Vrhunc.
Zaključek
V zgodovini glasbe sta petje in glasbena teorija vselej imela pomembno vlo-
go pri celostnem izobraževanju glasbenika. Od 19. stoletja dalje, ko so se za-
čele pojavljati organizirane oblike glasbenega izobraževanja je bila glasbena
teorija sestavni del predmetnikov in učnih načrtov pevskih in glasbenih šol
različnih ustanov na Slovenskem. Prve težnje po razvoju področij harmo-
nije in kotrapunkta izvirajo iz leta 1881, ko je Anton Foerster objavil učno
gradivo Nauk o harmoniji in generalbasu, o modulaciji, o kontrapunktu, o
imitáciji, kánonu in fugi s predhajajočo občno teorijo glasbe z glavnim ozi
rom na učence orgljarske šole, ki predstavlja prvi učbenik za področje har-
monije in kontrapunkta ter pomemben mejnik v razvoju omenjenih pred-
metov. Učbenik, ki je bil namenjen za učence Orglarske šole v Ljubljani
(1877) je nastal leto dni pred ustanovitvijo glasbene šole pri Glasbeni ma-
tici v Ljubljani. Premik v razvoju obeh predmetnih področjih se dogodi z
umestitvijo predmetov harmonija in kontrapunkt v predmetnik glasbene
šole pri Glasbeni matici v šolskem letu 1893/94 in oblikovanjem učnih na-
črtov za oba predmeta z jasno opredeljenimi učnimi cilji. Čeprav je bilo iz-
vajanje predmetov zaradi nizkega števila učencev nestalno v posameznih
šolskih letih, je bila širitev predmetnika, ne le s predmetoma harmonija in
kontrapunkt, temveč tudi z ostalimi predmeti petja in inštrumentov, po-
membno izhodišče in priprava na ustanovitev glasbenega konservatorija
leta 1919. Potrebe po oblikovanju različnih poklicnih glasbenih profilov so
vodile in sprožile zviševanje zahtev in kriterijev pri izobraževanju kompe-
48 Lucijan Marija Škerjanc, Oblikoslovje (Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1966),
3.
448
odstope od teh normativov kot izjeme, kar zelo otežuje sistemati
ko tvarine […].48
Čeprav je analiza učbenika pokazala na avtorjevo nedosledno upora-
bo terminov in pogosto uporabo sopomenk za različne oblikoslovne gra-
dnike, kar vzbuja zmedenost pri uporabniku, je Lucijan M. Škerjanc opra-
vil pomembno delo in korak naprej v razvoju glasbenega oblikoslovja na
Slovenskem. Poudariti je potrebno, da od Osterčevega Priročnika za obli
koslovje, katerega natančna letnica nastanka ni znana, je Škerjančevo Obli
koslovje prvo celovito učno gradivo za slednji predmet. Učbenik je doživel
svoj zadnji ponatis leta 1991 in bil vse do leta 2009 edino učno gradivo za
obravnavani predmet, ko je izšel učbenik Glasbeni stavek: oblikoslovje av-
torice Larise Vrhunc.
Zaključek
V zgodovini glasbe sta petje in glasbena teorija vselej imela pomembno vlo-
go pri celostnem izobraževanju glasbenika. Od 19. stoletja dalje, ko so se za-
čele pojavljati organizirane oblike glasbenega izobraževanja je bila glasbena
teorija sestavni del predmetnikov in učnih načrtov pevskih in glasbenih šol
različnih ustanov na Slovenskem. Prve težnje po razvoju področij harmo-
nije in kotrapunkta izvirajo iz leta 1881, ko je Anton Foerster objavil učno
gradivo Nauk o harmoniji in generalbasu, o modulaciji, o kontrapunktu, o
imitáciji, kánonu in fugi s predhajajočo občno teorijo glasbe z glavnim ozi
rom na učence orgljarske šole, ki predstavlja prvi učbenik za področje har-
monije in kontrapunkta ter pomemben mejnik v razvoju omenjenih pred-
metov. Učbenik, ki je bil namenjen za učence Orglarske šole v Ljubljani
(1877) je nastal leto dni pred ustanovitvijo glasbene šole pri Glasbeni ma-
tici v Ljubljani. Premik v razvoju obeh predmetnih področjih se dogodi z
umestitvijo predmetov harmonija in kontrapunkt v predmetnik glasbene
šole pri Glasbeni matici v šolskem letu 1893/94 in oblikovanjem učnih na-
črtov za oba predmeta z jasno opredeljenimi učnimi cilji. Čeprav je bilo iz-
vajanje predmetov zaradi nizkega števila učencev nestalno v posameznih
šolskih letih, je bila širitev predmetnika, ne le s predmetoma harmonija in
kontrapunkt, temveč tudi z ostalimi predmeti petja in inštrumentov, po-
membno izhodišče in priprava na ustanovitev glasbenega konservatorija
leta 1919. Potrebe po oblikovanju različnih poklicnih glasbenih profilov so
vodile in sprožile zviševanje zahtev in kriterijev pri izobraževanju kompe-
48 Lucijan Marija Škerjanc, Oblikoslovje (Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1966),
3.
448
