Page 446 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 446
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
vo Nauk o kontrapunktu. Učno gradivo je razdeljeno na pet poglavij. Uvo-
doma Škerjanc opiše izvor besed kontrapunkt in oriše zgodovinski razvoj
kontrapunkta, nato pa ločeno obravnava Enojni kontrapunkt – strogi sta
vek, Dvojni kontrapunkt, Kanon, Fuga in Analiza fuge. V prvem poglav-
ju Enojni kontrapunkt – strogi stavek predstavi modalne lestvice, njihove
značilnosti in njihovo uporabo pri sozvočjih v strogem stavku ter uporabo
c-ključev. Za tem sledi razlaga strogih pravil pri pisanju cantusa firmusa (c.
f.), nato pa razlaga pisanja v dvoglasju, in sicer cantusa firmusa in kontra-
punkta v celinkah (1:1), v celinkah in polovinkah (2:1), v celinkah in četr-
tinkah (4:1), v celinkah in sinkopah, pravila pri pisanju discipline treh not
proti eni (3:1), v zaključku so predstavljena pravila pisanja kontrapunkta v
mešanih notah (contrapunctus floridus). Sledi obravnava pravil v troglas-
nem kontrapunktu, kjer jih avtor enako sistematično pojasnjuje kot v pred-
hodnem dvoglasju, od celink, polovink, četrtink, sinkop do mešanih not, v
različnih kombinacijah glede na njihovo uporabo v posameznih glasovih.
V drugem poglavju Dvojni kontrapunkt avtor obravnava pravila zamenjave
leg dveh glasov med seboj, brez križanja glasov, in tako predstavi pravila za
dvojni kontrapunkt v oktavi, noni, decimi in duodecimi. V tretjem poglav-
ju Kanon so obravnavana pravila doslednih imitacij v določenih intervalih,
nato pa so predstavljeni realni, tonalni, rakov, zrcalni, krožni, ugankarski
kanon idr. V zadnjem poglavju avtor smiselno nadaljuje z razlago mono-
tematske polifone kompozicijske oblike Fuga. Škerjanc poglobljeno pred-
stavlja oblikovno gradnjo fuge (ekspozicija, izpeljava/izpeljave, zaključek –
coda) in njene temeljne oblikovne gradnike (tema – subjekt, dux, odgovor
– comes, risposta, kontrapunkt, stretta). V zaključnem delu učno gradi-
vo usmerja k analizi fug iz Bachovega dela, Das Wohltemperierte Klavier I
in II, ki ga avtor določa kot nujni učni pripomoček in sestavni del k pete-
mu poglavju.38
Učno gradivo Nauk o kontrapunktu iz leta 1944 je Škerjanc posodo-
bil v letih 1952 in 1956, v kar ga je gotovo spodbudila posodobitev učnih
načrtov v letih 1946 in 1948 in določitev obveznega obiskovanje predmeta
kontrapunkt v obdobju dveh let na visokošolski ravni takratne Akademi-
je za glasbo. Prvi del monografije Kontrapunkt in fuga iz leta 195239 predsta-
vlja nadgradnjo in obsežnejšo poglobljeno obravnavo strogega stavka prej
opisanih elementov iz učnega gradiva Nauk o kontrapunktu, medtem ko je
38 Lucijan Marija Škerjanc, Nauk o kontrapunktu (Ljubljana: Knjižnica Akademije za
glasbo, Univerza v Ljubljani, 1944).
39 Lucijan M. Škerjanc, Kontrapunkt in fuga (Ljubljana: Državna založba, 1952).
444
vo Nauk o kontrapunktu. Učno gradivo je razdeljeno na pet poglavij. Uvo-
doma Škerjanc opiše izvor besed kontrapunkt in oriše zgodovinski razvoj
kontrapunkta, nato pa ločeno obravnava Enojni kontrapunkt – strogi sta
vek, Dvojni kontrapunkt, Kanon, Fuga in Analiza fuge. V prvem poglav-
ju Enojni kontrapunkt – strogi stavek predstavi modalne lestvice, njihove
značilnosti in njihovo uporabo pri sozvočjih v strogem stavku ter uporabo
c-ključev. Za tem sledi razlaga strogih pravil pri pisanju cantusa firmusa (c.
f.), nato pa razlaga pisanja v dvoglasju, in sicer cantusa firmusa in kontra-
punkta v celinkah (1:1), v celinkah in polovinkah (2:1), v celinkah in četr-
tinkah (4:1), v celinkah in sinkopah, pravila pri pisanju discipline treh not
proti eni (3:1), v zaključku so predstavljena pravila pisanja kontrapunkta v
mešanih notah (contrapunctus floridus). Sledi obravnava pravil v troglas-
nem kontrapunktu, kjer jih avtor enako sistematično pojasnjuje kot v pred-
hodnem dvoglasju, od celink, polovink, četrtink, sinkop do mešanih not, v
različnih kombinacijah glede na njihovo uporabo v posameznih glasovih.
V drugem poglavju Dvojni kontrapunkt avtor obravnava pravila zamenjave
leg dveh glasov med seboj, brez križanja glasov, in tako predstavi pravila za
dvojni kontrapunkt v oktavi, noni, decimi in duodecimi. V tretjem poglav-
ju Kanon so obravnavana pravila doslednih imitacij v določenih intervalih,
nato pa so predstavljeni realni, tonalni, rakov, zrcalni, krožni, ugankarski
kanon idr. V zadnjem poglavju avtor smiselno nadaljuje z razlago mono-
tematske polifone kompozicijske oblike Fuga. Škerjanc poglobljeno pred-
stavlja oblikovno gradnjo fuge (ekspozicija, izpeljava/izpeljave, zaključek –
coda) in njene temeljne oblikovne gradnike (tema – subjekt, dux, odgovor
– comes, risposta, kontrapunkt, stretta). V zaključnem delu učno gradi-
vo usmerja k analizi fug iz Bachovega dela, Das Wohltemperierte Klavier I
in II, ki ga avtor določa kot nujni učni pripomoček in sestavni del k pete-
mu poglavju.38
Učno gradivo Nauk o kontrapunktu iz leta 1944 je Škerjanc posodo-
bil v letih 1952 in 1956, v kar ga je gotovo spodbudila posodobitev učnih
načrtov v letih 1946 in 1948 in določitev obveznega obiskovanje predmeta
kontrapunkt v obdobju dveh let na visokošolski ravni takratne Akademi-
je za glasbo. Prvi del monografije Kontrapunkt in fuga iz leta 195239 predsta-
vlja nadgradnjo in obsežnejšo poglobljeno obravnavo strogega stavka prej
opisanih elementov iz učnega gradiva Nauk o kontrapunktu, medtem ko je
38 Lucijan Marija Škerjanc, Nauk o kontrapunktu (Ljubljana: Knjižnica Akademije za
glasbo, Univerza v Ljubljani, 1944).
39 Lucijan M. Škerjanc, Kontrapunkt in fuga (Ljubljana: Državna založba, 1952).
444
