Page 447 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 447
harmonija, kontrapunkt in oblikoslovje od ustanovitve glasbene matice ...
drugi del istoimenske monografije iz leta 195640 posvečen prostemu stavku.
V tem delu lahko opazimo poglobljeno obravnavo prostega stavka v pove-
zavi z inštrumentalnim kontrapunktom, s poudarkom na analizah baročne
fuge Bachovega dela iz zbirke Das Wohltemperierte Klavier, katero je Šker-
janc uporabil kot učni pripomoček in sestavni del tudi že pri gradivu Nauk
o kontrapunktu (1944). Primerjava posodobitev iz leta 1952 in 1956 s prvot-
nim učbenikom iz leta 1944 je pokazala, da je bil Škerjanc veliko bolj nazo-
ren, saj je teoretične razlage posameznih elementov povezoval s praktični-
mi primeri in grafičnimi ponazoritvami, česar v verziji iz leta 1944 ni bilo.
Avtor v učnih gradivih iz leta 1952 in 1956, ki sta bili oblikovani kot mono-
grafiji, ni vključeval nalog in vaj za urjenje posameznih kontrapunktičnih
disciplin, čeprav se je zavedal pomena vadenja slednje discipline pri študen-
tih. Potrebno je poudariti, da so razlage kontrapunktičnih pravil večkrat
sporne, ker ne temeljijo na sistemu modalne polifonije, ampak so vezane
na tonalni sistem (dur-mol). Ugotavljamo tudi, da so zaradi uporabe te-
daj uveljavljenih terminov slednje razlage večkrat težje razumljive in nee-
noznačne, saj se je terminologija na področju kontrapunkta do danes moč-
no spremenila.
Učna gradiva in razvoj predmeta oblikoslovje
Nastajanje učnih gradiv za predmet glasbeno oblikoslovje je bilo v primer-
javi s predmetoma harmonija in kontrapunkt skromnejše, glede na dejstvo,
da je bil predmet sestavni del predmetnika ob ustanovitvi državnega kon-
servatorija (1926). Prvo učno gradivo za predmet oblikoslovje je pripravil
skladatelj in glasbeni pedagog Slavko Osterc. Slavko Osterc, ki je leta 1941
pripravil v rokopisu učbenik Kromatika in modulacija, je za svoje učen-
ce pripravil tudi druga učna gradiva. V rokopisu so ohranjeni še zvezki
o harmoniji, kontrapunktu in oblikoslovju,41 skripta Glasbena zgodovina42
ter Priročnik za glasbeno oblikoslovje. Grazio43 navaja, da je slednji priroč-
nik založila Glasbena akademija, medtem ko letnica nastanka ni razvidna.
Avtor v prvem delu obravnava splošno oblikoslovje (motiv, dvotaktje, sta-
vek, perioda, tema), v drugem delu obravnava inštrumentalne oblike (suita,
variacije, rondo, sonata, koncert, uvertura, fuga, vokalne oblike kot so gre-
40 Lucijan M. Škerjanc, Kontrapunkt in fuga (Ljubljana: Državna založba, 1956).
41 Slavko Osterc, »Kontrapunkt, Harmonija, Oblikoslovje (rokopisi)«, Glasbena zbirka
NUK, Kronika I.
42 Slavko Osterc, »Glasbena zgodovina«, Glasbena zbirka NUK, Kronika III.
43 Grazio, »Terminologija v slovenskih glasbenih učbenikih«, 78.
445
drugi del istoimenske monografije iz leta 195640 posvečen prostemu stavku.
V tem delu lahko opazimo poglobljeno obravnavo prostega stavka v pove-
zavi z inštrumentalnim kontrapunktom, s poudarkom na analizah baročne
fuge Bachovega dela iz zbirke Das Wohltemperierte Klavier, katero je Šker-
janc uporabil kot učni pripomoček in sestavni del tudi že pri gradivu Nauk
o kontrapunktu (1944). Primerjava posodobitev iz leta 1952 in 1956 s prvot-
nim učbenikom iz leta 1944 je pokazala, da je bil Škerjanc veliko bolj nazo-
ren, saj je teoretične razlage posameznih elementov povezoval s praktični-
mi primeri in grafičnimi ponazoritvami, česar v verziji iz leta 1944 ni bilo.
Avtor v učnih gradivih iz leta 1952 in 1956, ki sta bili oblikovani kot mono-
grafiji, ni vključeval nalog in vaj za urjenje posameznih kontrapunktičnih
disciplin, čeprav se je zavedal pomena vadenja slednje discipline pri študen-
tih. Potrebno je poudariti, da so razlage kontrapunktičnih pravil večkrat
sporne, ker ne temeljijo na sistemu modalne polifonije, ampak so vezane
na tonalni sistem (dur-mol). Ugotavljamo tudi, da so zaradi uporabe te-
daj uveljavljenih terminov slednje razlage večkrat težje razumljive in nee-
noznačne, saj se je terminologija na področju kontrapunkta do danes moč-
no spremenila.
Učna gradiva in razvoj predmeta oblikoslovje
Nastajanje učnih gradiv za predmet glasbeno oblikoslovje je bilo v primer-
javi s predmetoma harmonija in kontrapunkt skromnejše, glede na dejstvo,
da je bil predmet sestavni del predmetnika ob ustanovitvi državnega kon-
servatorija (1926). Prvo učno gradivo za predmet oblikoslovje je pripravil
skladatelj in glasbeni pedagog Slavko Osterc. Slavko Osterc, ki je leta 1941
pripravil v rokopisu učbenik Kromatika in modulacija, je za svoje učen-
ce pripravil tudi druga učna gradiva. V rokopisu so ohranjeni še zvezki
o harmoniji, kontrapunktu in oblikoslovju,41 skripta Glasbena zgodovina42
ter Priročnik za glasbeno oblikoslovje. Grazio43 navaja, da je slednji priroč-
nik založila Glasbena akademija, medtem ko letnica nastanka ni razvidna.
Avtor v prvem delu obravnava splošno oblikoslovje (motiv, dvotaktje, sta-
vek, perioda, tema), v drugem delu obravnava inštrumentalne oblike (suita,
variacije, rondo, sonata, koncert, uvertura, fuga, vokalne oblike kot so gre-
40 Lucijan M. Škerjanc, Kontrapunkt in fuga (Ljubljana: Državna založba, 1956).
41 Slavko Osterc, »Kontrapunkt, Harmonija, Oblikoslovje (rokopisi)«, Glasbena zbirka
NUK, Kronika I.
42 Slavko Osterc, »Glasbena zgodovina«, Glasbena zbirka NUK, Kronika III.
43 Grazio, »Terminologija v slovenskih glasbenih učbenikih«, 78.
445
