Page 264 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8

glasbena interpretacija ... | music interpretation ...
se lotili deskriptivne harmonsko-oblikovne analize konec 50. in v začetku
60. let objavljenih skladb Iva Petrića (Preludij in Scherzino (1954); Improm-
ptu (1957/98); Élégie sur le nom de Carlos Salzedo pour harpe seule (1962)) in
Alojza Srebotnjaka (Preludiji za harfo (1960)). Z analizo želimo odgovori-
ti na temeljno raziskovalno vprašanje, kako temeljito poznavanje struktur-
nih značilnosti skladb na podlagi njihovih harmonsko-oblikovnih specifik
lahko pomaga pri oblikovanju lastnih interpretacijskih rešitev.
Kljub temu, da sta tako Alojz Srebotnjak kot tudi Ivo Petrić ustvarja-
la v skladateljski skupini Pro musica viva, ustanovljeni v začetku 60. let, ki
se je, kot je zapisano v osnutku statuta skupine, trudila približati »sodob-
2
ni« skladateljski ustvarjalnosti, se njune skladbe za harfo kompozicijsko-
-tehnično izrazito razlikujejo. Pri čemer, kot ugotavlja Matjaž Barbo, pri
opredelitvi termina »sodobnost« pri članih skupine Pro musica viva ne gre
za afirmativni izraz vnaprej določene estetske usmeritve. Zdi se namreč,
da člani termina »sodobnost« niso povezovali s konkretnejšimi sodobnimi
skladateljskimi idejami, temveč »sodobnost« v osnutku njihovega statuta v
prvi vrsti pomeni negiranje »nesodobnosti«, torej preseženega, tistega, kar
3
sicer lahko obstaja sočasno s »sodobnimi« deli, a jih ne dosega. Ob odsot-
nosti skupnih, specifičnih estetskih usmeritev se postavlja vprašanje, kako
sta tako Srebotnjak kot Petrić v skladbah za solo harfo oblikovala lastne
kompozicijsko-tehnične rešitve.

Harmonsko-oblikovna analiza skladb za harfo solo
Alojza Srebotnjaka
Ena izmed najpogosteje izvajanih skladb slovenskih skladateljev za harfo
4
so Preludiji za harfo Alojza Srebotnjaka, ki jih je napisal v času svojega
londonskega študija v letih 1960 in 1961 pri Petru Racinu Frickerju. Glede
5
na skladateljev nivo poznavanja harfističnih specifik sklepamo, da se je pri
skladanju posvetoval s katero izmed harfistk. Do sedaj je to edina sklad-
ba slovenskega skladatelja za solo harfo, ki je objavo doživela tudi v ZDA.
Harfistka Lawrence Lucile jo je namreč leta 1966 objavila v svoji zbirki
2 »Sodobnost« je kot eden izmed najpomembnejših ciljev navedena tako v drugem kot
tretjem členu Osnutka statuta skupine Pro musica viva. Matjaž Barbo, Pro musica
viva: Prispevek k slovenski moderni po II. svetovni vojni (Ljubljana: Znanstveni inšti-
tut Filozofske fakultete, 2001), 81.
3 Ibid., 86.
4 Alojz Srebotnjak, Preludiji za harfo (Beograd: Edicije kompozitora Jugoslavije, 1965).
5 Ibid., 149.

264