Page 267 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8

pomen harmonsko-oblikovne analize v skladbah i. petrića in a. srebotnjaka ...
7
Carlos Salzedo je v svoji metodi Modern Study of the Harp to tehniko igra-
nja na harfo opisal:
Eolski akordi navzgor so igrani s čim hitrejšim zdrsom prsta čez stru-
ne (pedali so natančno določeni). Toni posameznega akorda morajo biti
zaigrani skoraj sozvočno. Roka mora biti brezhibno postavljena v nor-
malni poziciji. Ko je akord zaigran, je treba prst pospraviti v dlan, med-
tem ko naslednji prst že igra novi akord. Prstni red je zapisan ob akor-
du. Eolski akordi navzdol so igrani po enakem principu z zdrsom palca
navzdol. 8
V uvodnem delu Andante, con espressione se izmenjujeta bolj ritmič-
no statičen del (dve osminki in polovinka) z melodično bolj monotonim
unisono odsekom. Unisono doseže z melodijo v desni roki, ki jo podvoji s
flažoleti v levi roki. Eolski glissando nas pripelje v speven, bolj dinamičen
del Più mosso. Melodijo v desni roki, ki je zapisana v tričetrtinskem taktu,
spremlja leva roka v šestosminskem taktovskem načinu (glej primer št. 2).
Polimetrija se pojavi vsak drugi takt. V 19. taktu stavek doseže dinamič-
ni višek. V variirani reprizi (35. takt), sekundo nad uvodom, skladatelj na-
mesto arpeggiev navzgor uporabi arpeggie navzdol, ki jim sledi unisono del,
drugačen od tistega v začetku skladbe. Zadnji akord je Des-dur trozvok z
dodano nono z osnovo kvartno-kvintnega akorda v levi roki, kjer prav tako
začutimo vpliv impresionizma.

Tabela 2: Oblikovni elementi Preludija št. 2 skladatelja Alojza Srebotnjaka

Andante, con
TEMPO A piacere Più mosso Tempo primo
espressione
izmenjava
TAKTOVSKI tričetrtinski kot kadenca šestosminskega tričetrtinski
NAČIN
in tričetrtinskega
OBSEG 1.–13. takt 14. takt 15.–34. takt 35.–43. takt
Dinamični višek Variirana
Flažoleti, arpe-
POSEBNOSTI Eolski glissando. v 19. taktu, občas- repriza z arpeggii
ggii.
na polimetrija. navzdol.
S harfistično tehničnega vidika je ta preludij zahtevnejši od prvega,
predvsem zaradi polimetrije, ki se pojavi v 15. taktu. Polimetrijo je težko
doseči, saj morata roki igrati metrumsko neodvisno druga od druge. V tem
preludiju ima leva roka večje razdalje v poziciji, kar zahteva dovolj veliko
dlan. Prvič v skladbi so uporabljeni flažoleti, ki jih harfisti glede na slovenski
7 Carlos Salzedo, Modern Study of the Harp (New York: G. Schirmer, Inc., 1921).
8 Ibid., 13–4.

267