Page 269 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8

pomen harmonsko-oblikovne analize v skladbah i. petrića in a. srebotnjaka ...
99.–106. – oktavo višje, 109.–118. – septimo višje) in jo lahko dojemamo kot
preprost refren v rondoju.
V 23. taktu se začne drugi del, ki je v levi roki najprej ritmično mono-
ton, od 25. takta dalje pa tudi harmonsko. V 26. taktu se v desni roki prid-
ruži melodija. Hemiole v 34. taktu pripeljejo dinamični višek drugega dela,
ki ga dosežemo v 37. taktu.
Tretji del, med 72. in 98. taktom, se od preostalih delov stavka ritmič-
no in izrazno razlikuje ter v 88. taktu doseže dinamični višek skladbe. Zač-
ne se v 72. taktu z imitacijo glasov, ki imata zrcalni ritem, nato se razvije v
bikordalnost v lidijski navezi (F-dur, e-mol), prekine pa se z udarci po re-
sonančnem trupu. Imitacija glasov se ponovi, vendar se razvije v bimodal-
nost v navezi f-jonski in d-eolski modus. V 90. taktu vodilno vlogo prevza-
me leva roka, ki skupaj s hemiolo v desni roki pripelje reprizo. V tem stavku
se skladatelj pravzaprav večkrat odloči za hemiole v desni roki.
V 99. taktu se začne variirana repriza, ki glede na začetek skladbe ne-
katere takte preskakuje, v 128. taktu pa ponovno uporabi hemiole. Ob rit-
mično stabilni levi roki desna roka začne s hemiolo, nato pa petosminski
taktovski način združuje četrtinko s četrtinko s piko, ravno obratno kot
leva roka. S tem skladbo konča s posameznimi motivi iz vseh treh delov
skladbe.
A-del zaradi svoje hitrosti in velikih pozicij v obeh rokah spominja
na harfistične etude. Velikokrat je težava, da kateri izmed prstov izstopa,
cilj pa je, da so vsi čim bolj enakomerni. S harfističnega vidika so najtežji
trozvočni akordi v B- in C-delu, saj so igrani v hitrem Allegretto tempu, ter
igranje hemiol, ki se pri izvajanju pogosto podredijo osnovnemu metrumu.
Skladatelj prvič v skladbi uporabi udarce po harfi, ki tehnično niso zahtev-
ni, spremljajo pa melodijo v levi roki. Če želimo, da melodija pride do izra-
za ter v njej upoštevamo zapisane osminske pavze, se zdi bolj smiselno, da
se igrajo kot etouffée.

Preludij št. 4
Preludij št. 4 je predstavitev osnovne impresionistične harfistične tehnike,
saj skladatelj uporabi glissande, eolske glissande, dolge arpeggie, igranje pri
deski in razložene štirizvočne akorde. Tehnično najzahtevnejši so slednji,
saj v njih izvajalci pogosto izgubijo metrum in enakost med prsti.

269