Page 271 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8

pomen harmonsko-oblikovne analize v skladbah i. petrića in a. srebotnjaka ...
kvintni akordi, nad katerimi zvenijo eolski glissandi. Kvinte ostanejo po-
membne do konca skladbe, vendar v drugem delu v ospredje stopijo septi-
me, ki dosežejo večjo težo v razloženih septimah s skoki od 10. takta dalje.
V tem taktu se s septimo začne fraza, ki nas spominja na dvoglasno inven-
cijo, in se razvija do viška skladbe v 27. taktu. Od 20. do 28. takta je po-
membno slediti bas liniji, saj nas začetni pedalni ton G v arpeggiih po pada-
jočih poltonih pripelje do tona C.
Leggerissimo, etero se začne s hitri pasažami v tihi dinamiki. V 36.
taktu skladatelj ponovno uporabi non arpeggiato akorde iz 7. takta sklad-
be, ki kot podlaga zvenijo enaki melodiji, predstavljeni v različnih regi-
strih. Stavek se konča s sozvočjem kvinte na tonu A, potrojeno v oktavah z
arpeggiem.

Preludij št. 5

Preludij št. 5 je sinteza motivov preteklih stavkov in ima klasično obliko
ABA: A-del Allegro, quasi rustico ter B-del Meno mosso. V A-delu se po-
javljajo razložene oktave v triosminskem taktovskem načinu, ki prelomi-
jo metrum.

Tabela 5: Oblikovni elementi Preludija št. 5 skladatelja Alojza Srebotnjaka

TEMPO Allegro, quasi rustico Meno mosso Tempo primo
OBSEG 1.–49. takt 50.–73. takt 74.–112. takt
TAKTOVSKI izmenjava dvočetrtin- dvočetrtinski izmenjava dvočetrtin-
NAČIN skega in triosminskega skega in triosminskega
Dinamični višek Kvintni in terčni akordi, Sinteza 3. preludija, di-
v 47. taktu, izmenjava uporaba flažoletov, pod-
POSEBNOSTI kvartno-kvintnih vajanje tem v različnih namično in harmonsko
lažni konec, repriza
in terčnih akordov, registrih, sinteza 2. in 4. z začetkom v 74. taktu.
sinteza 1. in 3. preludija. preludija.
Na začetku dela A najdemo ponavljajoče se kvartne akorde v levi roki,
ki se izmenjujejo s terčnimi akordi v desni roki. Prelomljeni so s forte okta-
vami v triosminskem taktovskem načinu, nato pa se akordi ponovijo, ven-
dar so zamenjani med rokama. Spreminjajoči se taktovski način iz dvoče-
trtinskega v triosminskega spominja na tretji stavek. Ponavljajoči se akordi
vpeljejo ritmično in harmonsko monotonost stavka. V 37. taktu skladatelj
vpelje temo, ki nas spominja na prvi preludij, vendar je melodija v levi roki
namesto v četrtinkah napisana v osminkah. Prekinjena je s fortissimo okta-
vami v triosminskem taktovskem načinu, ki so tudi dinamični višek sklad-
be (47. takt), ki mu sledi generalna pavza.

271