Page 272 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8
P. 272
glasbena interpretacija ... | music interpretation ...
Srednji del se začne z dolgo zvenečimi akordi, ki predstavljajo motiv
četrtega preludija in postanejo podlaga melodiji, ki je podvojena v različnih
registrih. Unisono melodija doseže s flažoleti, kar nas spomni na drugi sta-
vek. Motiv drugega stavka lahko sicer zasledimo že v prvem delu (takt 19) v
hemiolski spremljavi desne roke.
Reprizo, ki se začne v 74. taktu, pripelje preprosta etouffée 9-tonska li-
nija. Glede na začetek se med 78. in 82. taktov vlogi rok zamenjata. Preosta-
li stavki so se končali s tiho dinamiko, v tem pa lažnemu koncu v pianissi-
mu sledi fortissimo dominantno sozvočje, ki skladbo pusti lebdeti v zraku
(glej notni primer št. 4).
Notni primer 4: Preludij št. 5, 107.–112. takt.
Povzeto po: Alojz Srebotnjak, Preludiji za harfo (Beograd: Edicije kompozitora Jugoslavije,
1965), 20.
Ta stavek je zaradi svoje hitrosti, pogoste uporabe zaporednih akor-
dov ter menjave metruma tehnično najzahtevnejši. Kadar akordi leve roke
v A-delu niso na dobo, je skladatelj napisal pavze. Zdi se, da zaradi hitrosti
stavka teh pavz ni možno upoštevati, kljub temu pa bi bilo na mestu igra-
nje z odprto roko, ki bi omogočilo čiščenje harmonije z dušenjem spodnjih
strun. V melodičnih delih naj si izvajalci dopustijo več umetniške svobode
in iskanja lepega tona, v ritmično-akordičnih delih pa je najpomembnejši
prikaz ponavljajočih se harmonij in ostrine tona.
Harmonsko-oblikovna analiza izbranih skladb za harfo solo
Iva Petrića
Ivo Petrić je pri pisanju skladb za harfo vselej tesno sodeloval s harfistka-
mi. Pri prvih skladbah s svojo takratno ženo Pavlo Uršič, kasneje pa z
Mojco Zlobko Vajgl in Tino Žerdin. V vseh njegovih harfističnih sklad-
bah je opaziti impresionistične vplive. Včasih v tehniki igranja, spet dru-
gič v izbiri skladateljskih tehnik. Za harfo je napisal več del, vendar jih ve-
čina ni objavljenih. Poleg analiziranih skladb so v njegovem opusu za harfo
solo še Suita za harfo (1954/1955), Rondino (1955), Largo za harfo (1959), več
272