Page 272 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8
P. 272

glasbena interpretacija ... | music interpretation ...
                 Srednji del se začne z dolgo zvenečimi akordi, ki predstavljajo motiv
            četrtega preludija in postanejo podlaga melodiji, ki je podvojena v različnih
            registrih. Unisono melodija doseže s flažoleti, kar nas spomni na drugi sta-
            vek. Motiv drugega stavka lahko sicer zasledimo že v prvem delu (takt 19) v
            hemiolski spremljavi desne roke.
                 Reprizo, ki se začne v 74. taktu, pripelje preprosta etouffée 9-tonska li-
            nija. Glede na začetek se med 78. in 82. taktov vlogi rok zamenjata. Preosta-
            li stavki so se končali s tiho dinamiko, v tem pa lažnemu koncu v pianissi-
            mu sledi fortissimo dominantno sozvočje, ki skladbo pusti lebdeti v zraku
            (glej notni primer št. 4).










            Notni primer 4: Preludij št. 5, 107.–112. takt.
            Povzeto po: Alojz Srebotnjak, Preludiji za harfo (Beograd: Edicije kompozitora Jugoslavije,
            1965), 20.

                 Ta stavek je zaradi svoje hitrosti, pogoste uporabe zaporednih akor-
            dov ter menjave metruma tehnično najzahtevnejši. Kadar akordi leve roke
            v A-delu niso na dobo, je skladatelj napisal pavze. Zdi se, da zaradi hitrosti
            stavka teh pavz ni možno upoštevati, kljub temu pa bi bilo na mestu igra-
            nje z odprto roko, ki bi omogočilo čiščenje harmonije z dušenjem spodnjih
            strun. V melodičnih delih naj si izvajalci dopustijo več umetniške svobode
            in iskanja lepega tona, v ritmično-akordičnih delih pa je najpomembnejši
            prikaz ponavljajočih se harmonij in ostrine tona.


                 Harmonsko-oblikovna analiza izbranih skladb za harfo solo
                 Iva Petrića
            Ivo Petrić je pri pisanju skladb za harfo vselej tesno sodeloval s harfistka-
            mi. Pri prvih skladbah s svojo takratno ženo Pavlo Uršič, kasneje pa z
            Mojco Zlobko Vajgl in Tino Žerdin. V vseh njegovih harfističnih sklad-
            bah je opaziti impresionistične vplive. Včasih v tehniki igranja, spet dru-
            gič v izbiri skladateljskih tehnik. Za harfo je napisal več del, vendar jih ve-
            čina ni objavljenih. Poleg analiziranih skladb so v njegovem opusu za harfo
            solo še Suita za harfo (1954/1955), Rondino (1955), Largo za harfo (1959), več


            272
   267   268   269   270   271   272   273   274   275   276   277