Page 275 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8
P. 275

pomen harmonsko-oblikovne analize v skladbah i. petrića in a. srebotnjaka ...
                 V Allegro  delih kar šestnajstkrat uporabi motiv razloženega akorda
            C-G-B in ga vsakič razvije drugače. Pogosto ga izmenjuje z motivom B-F-
            -AS ali kvintno-kvartnimi akordi na tonu C, D ali B. V 17. taktu vpelje he-
            miole v levi roki, v 21. taktu pa izmenjujoča se razložena akorda F-dura in
            Es-dura v šestosminskem taktovskem načinu, ki postaneta spremljava me-
            lodiji desne roke v tričetrtinskem taktovskem načinu. Prvi Allegro dose-
            že dinamični višek v 54. taktu s paralelnimi kvintnimi akordi v fortissi-
            mu. Kot je značilno za Petrića, dinamični višek doseže z glisssandom (npr.
            Scherzino, 62. takt, 1954; Fantasy for many strings and one harp player, Al-
            legro giocoso – 57. takt, 1995; Croquis Sonores pour harpe seule et ensamble
                                                        17
            de chambre, I – harpe seule, osma vrstica, 1963 ; Jeux pour voix et harpe,
                                                    18
            III – Zapeljevanje, predzadnja vrstica, 1965 ). V 106. taktu skladatelj upo-
            rabi melodijo v levi roki, ki je odgovor na melodije desne roke v polimetri-
            ji (23.–31. takt ter 59.–67. takt) in nas pripelje do srednjega dela Grazioso e
            meno mosso.
                 Srednji del se začne v 113. taktu. Skladatelj vanj vpelje nov ritmični mo-
            tiv dveh šestnajstink in osminke. V tem delu uporabi tudi glissando s peda-
            lom, kar je bila v tistem obdobju na Slovenskem novost, tuji skladatelji so jih
            v skladbah za harfo že radi uporabljali (npr. A. Ginastera: Harp Concerto,
            P. Chertok: Around the clock), v svoji knjigi Modern Study of the Harp pa ga
            je opisal Carlos Salzedo. Petrić je v teh glissandih motivično razvil kvinte.
                 Repriza se začne v 133. taktu s ponovno izmenjavo tričetrtinskega in
            šestosminskega taktovskega načina. Zaznamujejo jo velike in hitre spre-
            membe v dinamiki, ki pa višek ponovno doseže z glissandom, vpeljanim s
            fortissimom v 159. taktu. Skladbo zaključi s terčnimi akordi (od 164. takta),
            v katerih razkrije bikordalnost.
                 Za harfiste eden najtežjih elementov je polimetrija. Večina akordov je
            kvartno-kvintnih, torej imajo podvojeno oktavo z dodano kvinto, ki ji je
            treba posvetiti več pozornosti, da bo slišna med drugimi toni. Pri vseh os-
            minskih pasažah, na primer med 29. in 42. taktom, so toni razdeljeni med
            obe roki. Med 71. in 72. taktom ter 87. in 88. je nad taktnico napisana koro-
            na, ki jo je treba upoštevati, da dobijo osminski elementi v šestosminskem
            taktovskem načinu pravi efekt.
            17   Ivo Petrić, Croquis Sonores pour harpe seule et ensamble de chambre (Ljubljana: Dru-
                 štvo slovenskih skladateljev, Ed. DSS 380, 1963).
            18   Ivo Petrić, Jeux pour voix et harpe, III. – Zapeljevanje (Ljubljana: Društvo slovenskih
                 skladateljev, Mc. DSS 83, 1965).


                                                                              275
   270   271   272   273   274   275   276   277   278   279   280