Page 301 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8
P. 301
povzetki
skovalcem, ki jih zanimajo tovrstna interdisciplinarna prizadevanja, saj je
odprti dostop eno glavnih načel digitalne humanistike.
Ključne besede: muzikološke študije, muzikološki diskurz,
metaanaliza
Urban Stanič
Upoštevanje historičnega konteksta pri skladanju kadenc za klavirske koncerte
W. A. Mozarta
V osemnajstem stoletju je bila velika večina skladateljev tudi izvajalcev. Iz-
vajali so lastne skladbe in skladbe sodobnikov. Praksa je bila, da so izvajalci
v koncertih drugih skladateljev igrali lastne kadence, ki so jih prej zapisali
ali pa improvizirali. W. A. Mozart je napisal kadence za večino svojih kon-
certov, kar ni bila ustaljena praksa. Za šest njegovih poznejših koncertov pa
se ni ohranila nobena kadenca. Če kadenco napišemo sami, se lahko ravna-
mo po slogu ohranjenih Mozartovih kadenc in po značaju stavka, za kate-
rega pišemo kadenco, kot svetujeta Eva in Paul Badura-Skoda. Uporabimo
lahko tudi vire iz Mozartovega časa, kot je npr. Klavierschule Daniela Gott-
loba Türka. Türk piše, naj kadenca zadrži učinek skladbe in ga ojača. Ka-
denca naj po njegovem ne bo predolga in naj ne zaide v »glasbene vode, kjer
skladatelj v skladbi ni bil«. Mozartove modulacije imajo funkcijo izmika,
nove tonalitete ne potrjuje kot Beethoven. Izogiba se vpeljevanju tem eno za
drugo brez jasne meje in koncu kadence, ki bi bil enak koncu zaključnega
sola. Eva in Paul Badura-Skoda razdelita vsako kadenco na tri dele: začetni,
srednji in zaključni. Začetni del je lahko tematski ali virtuozni. Za srednji
del je značilen kontinuiran razvoj oz. Fortspinnung. Zaključni deli so naj-
bolj svobodni, pogosto pa uporabijo določene harmonske sheme. Mozarto-
ve kadence se med seboj razlikujejo v načinu gradnje in obdelave materiala.
Avtorjevi kadenci za koncert K. 414 sta po strukturi podobni Mozartovim.
Kadenca za koncert K. 491 vsebuje še eno kadenco v malem, ki sestoji iz za-
četnega in srednjega dela.
Ključne besede: W. A. Mozart, klavirski koncerti, pisanje kadenc,
Mozartov slog, primerjava kadenc
Viktor Velek
Glasbena interpretacija – specifike dela z besedilnimi izjavami in drugimi vidiki
Prispevek obravnava vprašanje glasbene interpretacije na več primerih. In-
terdisciplinarni pristop zajema področja etnomuzikologije, operne inter-
pretacije in avtentičnosti virov, vsi primeri pa so tesno vpeti v češko glas-
301