Page 302 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8

glasbena interpretacija ... | music interpretation ...
beno kulturo. Prvi razdelek se vrača k prvim posnetkom lužiškosrbskih
pesmi (1907) in obravnava pravilen pristop pri delu z ljubiteljskimi glasbe-
niki. Drugi razdelek se osredotoča na zgodovinske posnetke opernih pred-
stav in naknadne recenzije živih nastopov. Kot primer je izbran svetovno
znani češki operni tenorist Richard Kubla (1890-1964) in njegov problema-
tičen odnos z glasbenim kritikom Milanom Balcarjem. Ta je izhajal iz nju-
ne osebne zgodovine, ki je onemogočala objektivno oceno Kublovih nasto-
pov. V tem razdelku je obravnavana še ena češka operna zvezda, ki je v prvi
polovici 20. stoletja dosegla izjemne izvajalske rezultate doma in v tujini.
Eva Hadrabová-Nedbalová je v času svojega dunajskega delovanja trpela
zaradi različnih težav z glasom, ki so vplivale na njene nastope. V študiji
so uporabljeni rokopisni zapiski pogostega obiskovalca Dunajske državne
opere, ki kažejo na nezanesljivost nekaterih recenzij. Med drugo svetovno
vojno je sopranistka nastopala v Operi v Nürnbergu, vendar je zaradi želje
po odhodu namerno pela izven tona, česar kritiki seveda niso vedeli, zato
so o njej po krivem pisali, da so njena najboljša leta že mimo in da je nespo-
sobna, saj so ocenjevali “simulacijo” in ne dejanskega stanja. Za bralce, ki
ne poznajo celotnega konteksta, bi se te kritike lahko zdele kot verodosto-
jen vir. Tretji razdelek je posvečen vprašanju izbire glasbenega vira. V sre-
dnjeveškem pesemskem repertoarju pogosto obstaja več različnih zapisov,
kar sproža vprašanja o tem, kateri od njih je najstarejši ali najbližji izvirni-
ku. V primeru enega najpomembnejših čeških srednjeveških glasbenih del,
husitske vojne pesmi Ktož jsú Boží bojovníci (Vi, ki ste božji bojevniki) je za-
deva še bolj zapletena. Pesem je postala glasbeni simbol in glasbeni citat v
svoji poznejši različici, prvič objavljeni leta 1530, to različico pa je v glasbeno
kulturo poznega 19. stoletja vključil Bedřich Smetana, utemeljitelj moderne
češke nacionalne glasbe. Dilema se je pojavila, ko je bila odkrita zgodnejša
različica iz okoli leta 1420 (t. i. Jistebnický kancionál). Soobstoj obeh razli-
čic je sprožil razpravo o tem, katera je primernejša, zlasti kadar se uporab-
lja kot glasbeni citat.
Ključne besede: glasba, interpretacija, opera, Lužica, glasbena kritika

302