Page 27 - Kavur, Boris. Devet esejev o (skoraj) človeški podobi. Založba Univerze na Primorskem, Koper 2014.
P. 27
ji ljudje
Skozi tisočletja pisane zgodovine je bil človeški izgled amalgam opaznih
bioloških razlik, ki so bile interpretirane skozi optiko kulturnih pred-
sodkov. Poraščenost je bila vedno simbol neobvladane in podivjane na-
rave. Že v starobabilonskem epu Sha Nabe Imuru (Tisti, ki je videl v globino),
je bojevniški kralj Gilgameš teroriziral prebivalce Uruka. Da bi uslišala mo-
litve na pomoč je boginja Aruru ustvarila junaka Enkiduja, s katerim naj bi se
spoprijel Gilgameš kot s sebi enakim ter pustil pri miru druge smrtnike. Že
na prvi pogled je prepoznavna divja narava Enkiduja, ki so ga vzredile živa-
li, kajti »pokrit je z dlako, kot živalski bog« (Sims 2003, 25). Njegova divja po-
doba je zaznamovala staroveško umetnostno produkcijo medrečja, za zgodbo
pa je ilustrirala razumevanje civilizatornega procesa v starem veku – iz divje-
ga moža je z vključitvijo v civilizirano družbo nastal junak.
Podoben odnos do drugačnosti oziroma divjosti so gradili tudi iz he-
rojske tradicije poznoheladskega obdobja izhajajoči Grki – s svojo tradicijo so
v antično in srednjeveško miselnost prinesli ideološke mehanizme za ločeva-
nje družb po ekskluzivnih kulturnih in državljanskih kriterijih. Zdi se, da je
bil svet, v katerem je skoraj celo Sredozemlje bilo vključeno v sredozemsko tr-
govsko omrežje, ki so ga v veliki meri kontrolirali Grki, veliko bolj toleranten
do ljudi različnega izgleda. Danes se domneva, da lahko ob bok temnopol-
tim upodobitvam na mikenskih freskah iz Pylosa postavimo tudi tam odkri-
te napise na tablicah, ki večkrat omenjajo Ai-ti-jo-qo, kar avtorji prevajajo s ka-
snejšo grško besedo Aithiops. Sicer pa je nekoliko kasneje Homer izpostavljal
kulturno neenakost različnih ljudstev, ko je trdil, »da bi Grki morali vladati
barbarom«, istočasno pa je tudi navajal, da je Odisej imel kot tovariša v bitki
glasnika Euribata, ki je bil temnopolt in kodrastih las. Prav opis slednjega je
služil Penelopi za prepoznanje moža, ko je od njega zahtevala opise njegovih
divji ljud- 27
je
Skozi tisočletja pisane zgodovine je bil človeški izgled amalgam opaznih
bioloških razlik, ki so bile interpretirane skozi optiko kulturnih pred-
sodkov. Poraščenost je bila vedno simbol neobvladane in podivjane na-
rave. Že v starobabilonskem epu Sha Nabe Imuru (Tisti, ki je videl v globino),
je bojevniški kralj Gilgameš teroriziral prebivalce Uruka. Da bi uslišala mo-
litve na pomoč je boginja Aruru ustvarila junaka Enkiduja, s katerim naj bi se
spoprijel Gilgameš kot s sebi enakim ter pustil pri miru druge smrtnike. Že
na prvi pogled je prepoznavna divja narava Enkiduja, ki so ga vzredile živa-
li, kajti »pokrit je z dlako, kot živalski bog« (Sims 2003, 25). Njegova divja po-
doba je zaznamovala staroveško umetnostno produkcijo medrečja, za zgodbo
pa je ilustrirala razumevanje civilizatornega procesa v starem veku – iz divje-
ga moža je z vključitvijo v civilizirano družbo nastal junak.
Podoben odnos do drugačnosti oziroma divjosti so gradili tudi iz he-
rojske tradicije poznoheladskega obdobja izhajajoči Grki – s svojo tradicijo so
v antično in srednjeveško miselnost prinesli ideološke mehanizme za ločeva-
nje družb po ekskluzivnih kulturnih in državljanskih kriterijih. Zdi se, da je
bil svet, v katerem je skoraj celo Sredozemlje bilo vključeno v sredozemsko tr-
govsko omrežje, ki so ga v veliki meri kontrolirali Grki, veliko bolj toleranten
do ljudi različnega izgleda. Danes se domneva, da lahko ob bok temnopol-
tim upodobitvam na mikenskih freskah iz Pylosa postavimo tudi tam odkri-
te napise na tablicah, ki večkrat omenjajo Ai-ti-jo-qo, kar avtorji prevajajo s ka-
snejšo grško besedo Aithiops. Sicer pa je nekoliko kasneje Homer izpostavljal
kulturno neenakost različnih ljudstev, ko je trdil, »da bi Grki morali vladati
barbarom«, istočasno pa je tudi navajal, da je Odisej imel kot tovariša v bitki
glasnika Euribata, ki je bil temnopolt in kodrastih las. Prav opis slednjega je
služil Penelopi za prepoznanje moža, ko je od njega zahtevala opise njegovih
divji ljud- 27
je
