Page 31 - Kavur, Boris. Devet esejev o (skoraj) človeški podobi. Založba Univerze na Primorskem, Koper 2014.
P. 31
divji ljudje
različnih civilizacijah v njihovih formativnih fazah, ko predstavljajo integral-
ne dele mentalnih shem, ki tvorijo osnove vzpostavitve socialnega reda (Gil-
more 2003, 26), ter služijo za vzpostavitev distinkcije pripadnikov in nosilcev
kulture od drugih. Tako slednje kot ilustracije antitez, ki se nahajajo izven
skupnosti, delujejo kot konsolidirajoči elementi znotraj same skupnosti, ki
njihove podobe producira in uporablja na eni strani ter kot javna demonstra-
cije grožnje v primeru dezintegracije nastalega socialnega reda znotraj skup-
nosti na drugi strani.
Podobno zanimivo je njegovo razumevanje narave oziroma zavedanje
njegovega poznavanja narave, ki ga lahko med vrsticami beremo v začetku 11.
knjige, kjer opiše rojstvo spačkov. Izhajajoč iz njihovega pomena oziroma na-
povednega pomena njihovega čudnega izgleda jih poimenuje znamenja oziro-
ma znaki: »Varro pravi, da so znamenja rojena v nasprotju z naravo, vendar
niso vsa v nasprotju z naravo, kajti zgodijo se po božji volji, saj volja stvarni-
ka je narava vsake ustvarjene stvari.« Sam pa doda: »Torej znamenja niso v
nasprotju z naravo, ampak so v nasprotju s tem, kar vemo o naravi.« (Grant
1999, 117.) Na tej točki formulira misel, ki jo lahko razumemo kot ključno za
razvoj znanosti – vedenje je mogoče zgolj s preučevanjem oziroma še več, s
preučevanjem je mogoče spoznati tudi namene stvarnika.
Dalje se posveti predvsem opisovanju pošastnih človeških ras. »Cynocep-
hali se tako imenujejo, ker imajo pasje glave … Njihovo lajanje dokazuje, da so
prej zveri kot pa ljudje.« Po njegovem mnenju izvirajo iz Indije:
»Ista Indija ustvarja tudi Okroglooke, ki se imenujejo Kiklopi, ker
naj bi imeli samo eno oko sredi čela. Prav tako jih imenujejo Agrio-
phagitai, ker jedo zgolj meso divjih živali. /…/ Ljudje verjamejo, da
so Blemijci v Libiji rojeni brez glave in imajo usta in oči na prsih.
Drugi so rojeni brez vratov in imajo oči na ramenih. /…/ Pošastna
bitja so pripisana oddaljenemu Orientu. Nekatera nimajo nosov, so
ploščatih obrazov in brezoblične postave. Druga imajo trda usta ter
sprejemajo hrano skozi majhno luknjico po trsteni cevki. Za druge
pa pravijo, da so brez jezikov ter uporabljajo gibe in kimanje names-
to besed. /…/ Pravijo, da obstajajo v Skitiji Panotijci. Njihova ušesa
so tako obsežna, da lahko z njimi pokrijejo celo telo. Kajti »paan« je
grško za vse in »ōta« so ušesa. /…/ Artabatiti v Etiopiji hodijo leže,
kot štirinožci. Nihče od njih ne živi več kot 40 let ... Obstajajo pa tudi
gozdni možje, ki jih nekateri imenujejo favni. /…/ O rasi Skiopodih
se poroča iz Etiopije. Imajo zgolj eno stegno in so zelo hitri. Grki jim
pravijo skiopodai, ker ležijo poleti na tleh v senci svojih ogromnih
31
različnih civilizacijah v njihovih formativnih fazah, ko predstavljajo integral-
ne dele mentalnih shem, ki tvorijo osnove vzpostavitve socialnega reda (Gil-
more 2003, 26), ter služijo za vzpostavitev distinkcije pripadnikov in nosilcev
kulture od drugih. Tako slednje kot ilustracije antitez, ki se nahajajo izven
skupnosti, delujejo kot konsolidirajoči elementi znotraj same skupnosti, ki
njihove podobe producira in uporablja na eni strani ter kot javna demonstra-
cije grožnje v primeru dezintegracije nastalega socialnega reda znotraj skup-
nosti na drugi strani.
Podobno zanimivo je njegovo razumevanje narave oziroma zavedanje
njegovega poznavanja narave, ki ga lahko med vrsticami beremo v začetku 11.
knjige, kjer opiše rojstvo spačkov. Izhajajoč iz njihovega pomena oziroma na-
povednega pomena njihovega čudnega izgleda jih poimenuje znamenja oziro-
ma znaki: »Varro pravi, da so znamenja rojena v nasprotju z naravo, vendar
niso vsa v nasprotju z naravo, kajti zgodijo se po božji volji, saj volja stvarni-
ka je narava vsake ustvarjene stvari.« Sam pa doda: »Torej znamenja niso v
nasprotju z naravo, ampak so v nasprotju s tem, kar vemo o naravi.« (Grant
1999, 117.) Na tej točki formulira misel, ki jo lahko razumemo kot ključno za
razvoj znanosti – vedenje je mogoče zgolj s preučevanjem oziroma še več, s
preučevanjem je mogoče spoznati tudi namene stvarnika.
Dalje se posveti predvsem opisovanju pošastnih človeških ras. »Cynocep-
hali se tako imenujejo, ker imajo pasje glave … Njihovo lajanje dokazuje, da so
prej zveri kot pa ljudje.« Po njegovem mnenju izvirajo iz Indije:
»Ista Indija ustvarja tudi Okroglooke, ki se imenujejo Kiklopi, ker
naj bi imeli samo eno oko sredi čela. Prav tako jih imenujejo Agrio-
phagitai, ker jedo zgolj meso divjih živali. /…/ Ljudje verjamejo, da
so Blemijci v Libiji rojeni brez glave in imajo usta in oči na prsih.
Drugi so rojeni brez vratov in imajo oči na ramenih. /…/ Pošastna
bitja so pripisana oddaljenemu Orientu. Nekatera nimajo nosov, so
ploščatih obrazov in brezoblične postave. Druga imajo trda usta ter
sprejemajo hrano skozi majhno luknjico po trsteni cevki. Za druge
pa pravijo, da so brez jezikov ter uporabljajo gibe in kimanje names-
to besed. /…/ Pravijo, da obstajajo v Skitiji Panotijci. Njihova ušesa
so tako obsežna, da lahko z njimi pokrijejo celo telo. Kajti »paan« je
grško za vse in »ōta« so ušesa. /…/ Artabatiti v Etiopiji hodijo leže,
kot štirinožci. Nihče od njih ne živi več kot 40 let ... Obstajajo pa tudi
gozdni možje, ki jih nekateri imenujejo favni. /…/ O rasi Skiopodih
se poroča iz Etiopije. Imajo zgolj eno stegno in so zelo hitri. Grki jim
pravijo skiopodai, ker ležijo poleti na tleh v senci svojih ogromnih
31
