Page 87 - Kavur, Boris. Devet esejev o (skoraj) človeški podobi. Založba Univerze na Primorskem, Koper 2014.
P. 87
divjaki
nje, da prav v materialni kulturi Eskimov in Laponcev v primerjavi z Wormo-
vo zbirko vidi argumente za svoje poligenistično prepričanje. Knjigo, ki jo je
izdal leta 1655, je inkvizicija prepovedala in sam je moral, da bi se rešil, podpi-
sati umik svojih tez. Absurdno je bilo predvsem dejstvo, da je moral podpisa-
ti svojo izjavo v prisotnosti kardinalov, med katerimi sta bila tudi Francesco
Albizzi in Francesco Barberini, dva največja zbiratelja antičnih starin svojega
časa (Schnapp 2002, 139).
Sočasno je izšlo še eno delo, ki je v sledečih stoletjih utonilo v pozabo –
leta 1646 je izšla prva izdaja Pseudodoxia Epidemica Thomasa Browna. Z njo
je poskušal izgnati iz znanosti, predvsem iz medicine, največje zmote svojega
časa. Posebno zanimiv je del, kjer je obravnaval vzroke za temnopoltost črn-
cev. Navedel je dve trditvi, ki po njegovem mnenju sodita med največje zmote
– po prvi naj bi temnopoltost Afričanov povzročalo vroče podnebje, po dru-
gi pa naj bi bila njihova barva posledica božjega prekletstva Hama in njego-
vih potomcev. V obdobju, ko je letna trgovina z afriškimi sužnji znašala oko-
li 30.000 ljudi letno, je opazoval, da se obarvanost Afričanov kljub preselitvi v
hladno podnebje ne spremeni ter da tudi polt belcev, ki so se naselili na plan-
tažah tropskega pasu, ne potemni. Posledično je prvo trditev označil za zmo-
tno. Za argumentacijo druge trditve pa se je zatekel v filozofsko in filološko
branje Biblije, iz katerega je izpeljal, da je v resnici šlo za prekletstvo Hamove-
ga najmlajšega sina Kanaana in ker v deželi Kanaan ni omembe temnopoltih,
je prekletstvo pomenilo zgolj literarno predvidenje izraelske zasedbe dežele in
uničenja (Campbell 2004, 85–93).
S povečanjem količine priliva podatkov o človeških skupnostih dru-
gačnega izgleda oziroma drugačne kulture, kar je bila neposredna posledica
evropskega kolonializma, se je pojavila potreba po neteološkem smiselnem or-
ganiziranju večajočega se korpusa vedenj, hkrati pa se je začela razvijati tudi
medicina oziroma anatomija. Tako začetek preučevanja ras oziroma osnove,
ki so se ohranile do nedavnega, predstavljajo odmik od teološke razlage ter
kombinacijo prostorskih in anatomskih podatkov o ljudstvih, s katerimi so se
srečevali raziskovalci. Človeške rase so bile določene kot prostorske distribu-
cije različnih anatomskih značilnosti. Že zaradi osnove pridobivanja podat-
kov ter njihove obravnave se zdi jasno, da je François Bernier leta 1684 pred-
lagal delitev človeštva glede na geografsko lego in barvo kože (Cohen 1991,
12). Tako so njegove kategorije postali Evropejci, vzhodnjaki, črnci in Lapon-
ci (Nelson, Jurmain 1988, 186).
Pravzaprav je že pred njim nizozemski zdravnik, ki je deloval v Padovi,
Adriaan van den Spiegel, predlagal kraniometrične linije za določevanje oblik
lobanj, vendar je njegovo delo ostalo neopaženo (Huxley, Haddon 1938, 41),
87
nje, da prav v materialni kulturi Eskimov in Laponcev v primerjavi z Wormo-
vo zbirko vidi argumente za svoje poligenistično prepričanje. Knjigo, ki jo je
izdal leta 1655, je inkvizicija prepovedala in sam je moral, da bi se rešil, podpi-
sati umik svojih tez. Absurdno je bilo predvsem dejstvo, da je moral podpisa-
ti svojo izjavo v prisotnosti kardinalov, med katerimi sta bila tudi Francesco
Albizzi in Francesco Barberini, dva največja zbiratelja antičnih starin svojega
časa (Schnapp 2002, 139).
Sočasno je izšlo še eno delo, ki je v sledečih stoletjih utonilo v pozabo –
leta 1646 je izšla prva izdaja Pseudodoxia Epidemica Thomasa Browna. Z njo
je poskušal izgnati iz znanosti, predvsem iz medicine, največje zmote svojega
časa. Posebno zanimiv je del, kjer je obravnaval vzroke za temnopoltost črn-
cev. Navedel je dve trditvi, ki po njegovem mnenju sodita med največje zmote
– po prvi naj bi temnopoltost Afričanov povzročalo vroče podnebje, po dru-
gi pa naj bi bila njihova barva posledica božjega prekletstva Hama in njego-
vih potomcev. V obdobju, ko je letna trgovina z afriškimi sužnji znašala oko-
li 30.000 ljudi letno, je opazoval, da se obarvanost Afričanov kljub preselitvi v
hladno podnebje ne spremeni ter da tudi polt belcev, ki so se naselili na plan-
tažah tropskega pasu, ne potemni. Posledično je prvo trditev označil za zmo-
tno. Za argumentacijo druge trditve pa se je zatekel v filozofsko in filološko
branje Biblije, iz katerega je izpeljal, da je v resnici šlo za prekletstvo Hamove-
ga najmlajšega sina Kanaana in ker v deželi Kanaan ni omembe temnopoltih,
je prekletstvo pomenilo zgolj literarno predvidenje izraelske zasedbe dežele in
uničenja (Campbell 2004, 85–93).
S povečanjem količine priliva podatkov o človeških skupnostih dru-
gačnega izgleda oziroma drugačne kulture, kar je bila neposredna posledica
evropskega kolonializma, se je pojavila potreba po neteološkem smiselnem or-
ganiziranju večajočega se korpusa vedenj, hkrati pa se je začela razvijati tudi
medicina oziroma anatomija. Tako začetek preučevanja ras oziroma osnove,
ki so se ohranile do nedavnega, predstavljajo odmik od teološke razlage ter
kombinacijo prostorskih in anatomskih podatkov o ljudstvih, s katerimi so se
srečevali raziskovalci. Človeške rase so bile določene kot prostorske distribu-
cije različnih anatomskih značilnosti. Že zaradi osnove pridobivanja podat-
kov ter njihove obravnave se zdi jasno, da je François Bernier leta 1684 pred-
lagal delitev človeštva glede na geografsko lego in barvo kože (Cohen 1991,
12). Tako so njegove kategorije postali Evropejci, vzhodnjaki, črnci in Lapon-
ci (Nelson, Jurmain 1988, 186).
Pravzaprav je že pred njim nizozemski zdravnik, ki je deloval v Padovi,
Adriaan van den Spiegel, predlagal kraniometrične linije za določevanje oblik
lobanj, vendar je njegovo delo ostalo neopaženo (Huxley, Haddon 1938, 41),
87
