Page 91 - Kavur, Boris. Devet esejev o (skoraj) človeški podobi. Založba Univerze na Primorskem, Koper 2014.
P. 91
divjaki
Kljub tako zgodnjim začetkom je šele leta 1684 Bernier razdelil človeške rase
na Evropejce, vzhodnjake, črnce in Laponce. Njegova delitev je primarno te-
meljila na ločevanju ras glede na njihovo geografsko lego ter na barvo kože.
Dobrih sto let kasneje je leta 1781 Johann Friedrich Blumenbach za delitev ras
uporabil stare elemente, kot sta geografija in barva kože, za opisovanje pa je
dodal še nove, kot so oblika lobanje in obraza, barva las, oblika nosu in oblika
brade. Pravzaprav je le razširil osnove kraniometrije, kot jo je leta 1764 začr-
tal Daubenton. V tem času je tudi James Cowles Pritchard dodal Blumenba-
chovim metodam študije o obraznem prognatizmu ter določil tri tipe lobanj.
Evropski tip naj bi predstavljale ovalne, mongolski in eskimski tip piramidal-
ne lobanje, črnci pa naj bi imeli prognatne lobanje (Cohen 1991, 12–17). Medi-
cinsko natančno preučevanje variabilnosti ras se je začelo z merjenjem lobanj
– karniometrijo, ki jo je leta 1764 uvedel Daubenton, Peter Camper iz Leidna
pa se je v delu Dissertationes physicae začel ukvarjati z določanjem primitivno-
sti ras glede na prognatijo obraza; pri tem je jasno opazna njegova preokupaci-
ja z estetiko, ki prevlada nad znanstvenim racionalizmom (Wolpoff, Caspari
1996, 64). Sočasno je Henry Home razlagal različne rase z večkratno kreacijo.
Adam in Eva naj bi bila le eden izmed parov, ki jih je ustvaril bog ter jih pos-
tavil v ustrezno podnebje (Kavur 1999a, 2).
Prvo, lahko bi rekli moderno definicijo človeške rase je podal leta 1775
Immanuel Kant v besedilu Esej o različnih rasah. Pravi (Cohen 1991, 22):
»Črnci in belci niso različne vrste ampak so različne rase, ker živijo
v različnih okoljih in ker mešanje med njimi ustvarja hibride (mu-
late). V nasprotju pa svetlolas in temnolas človek nista pripadnika
dveh ras, ker ima lahko svetlolas moški s temnolaso žensko perfektno
svetlolasega otroka.«
Kant je menil, da je treba, predno se lahko preuči podatke, najprej temeljito
določiti predmet raziskave – definicijo rase. Do definicije človeške rase je pri-
šel preko Buffonove definicije biološke vrste – ker so vsi ljudje na svetu med
seboj plodni ter so njihovi potomci plodni, sodijo vsi ljudje na svetu v isto bi-
ološko vrsto. Tako so belci in črnci različne rase, kajti pri mešanju zaplodi-
jo mešance – mulate. Vendar pa svetlolasi ter temnolasi ljudje ne sodijo v dve
različni rasi, kajti prav lahko ima svetlolas moški z rjavolaso žensko svetlolas-
ega otroka – prenesejo se značilnosti zgolj enega starša (Kant 1964b, 11–13). Z
drugimi besedami je pojem rasa ustrezen le v primeru enotne vrste, kjer imajo
različne oblike svoje fizične značilnosti vrojene ter se te prenašajo na potom-
ce, ki so v primeru mešanja drugačni od staršev (Kant 1964a, 75). Rasa je to-
rej dedna.
91
Kljub tako zgodnjim začetkom je šele leta 1684 Bernier razdelil človeške rase
na Evropejce, vzhodnjake, črnce in Laponce. Njegova delitev je primarno te-
meljila na ločevanju ras glede na njihovo geografsko lego ter na barvo kože.
Dobrih sto let kasneje je leta 1781 Johann Friedrich Blumenbach za delitev ras
uporabil stare elemente, kot sta geografija in barva kože, za opisovanje pa je
dodal še nove, kot so oblika lobanje in obraza, barva las, oblika nosu in oblika
brade. Pravzaprav je le razširil osnove kraniometrije, kot jo je leta 1764 začr-
tal Daubenton. V tem času je tudi James Cowles Pritchard dodal Blumenba-
chovim metodam študije o obraznem prognatizmu ter določil tri tipe lobanj.
Evropski tip naj bi predstavljale ovalne, mongolski in eskimski tip piramidal-
ne lobanje, črnci pa naj bi imeli prognatne lobanje (Cohen 1991, 12–17). Medi-
cinsko natančno preučevanje variabilnosti ras se je začelo z merjenjem lobanj
– karniometrijo, ki jo je leta 1764 uvedel Daubenton, Peter Camper iz Leidna
pa se je v delu Dissertationes physicae začel ukvarjati z določanjem primitivno-
sti ras glede na prognatijo obraza; pri tem je jasno opazna njegova preokupaci-
ja z estetiko, ki prevlada nad znanstvenim racionalizmom (Wolpoff, Caspari
1996, 64). Sočasno je Henry Home razlagal različne rase z večkratno kreacijo.
Adam in Eva naj bi bila le eden izmed parov, ki jih je ustvaril bog ter jih pos-
tavil v ustrezno podnebje (Kavur 1999a, 2).
Prvo, lahko bi rekli moderno definicijo človeške rase je podal leta 1775
Immanuel Kant v besedilu Esej o različnih rasah. Pravi (Cohen 1991, 22):
»Črnci in belci niso različne vrste ampak so različne rase, ker živijo
v različnih okoljih in ker mešanje med njimi ustvarja hibride (mu-
late). V nasprotju pa svetlolas in temnolas človek nista pripadnika
dveh ras, ker ima lahko svetlolas moški s temnolaso žensko perfektno
svetlolasega otroka.«
Kant je menil, da je treba, predno se lahko preuči podatke, najprej temeljito
določiti predmet raziskave – definicijo rase. Do definicije človeške rase je pri-
šel preko Buffonove definicije biološke vrste – ker so vsi ljudje na svetu med
seboj plodni ter so njihovi potomci plodni, sodijo vsi ljudje na svetu v isto bi-
ološko vrsto. Tako so belci in črnci različne rase, kajti pri mešanju zaplodi-
jo mešance – mulate. Vendar pa svetlolasi ter temnolasi ljudje ne sodijo v dve
različni rasi, kajti prav lahko ima svetlolas moški z rjavolaso žensko svetlolas-
ega otroka – prenesejo se značilnosti zgolj enega starša (Kant 1964b, 11–13). Z
drugimi besedami je pojem rasa ustrezen le v primeru enotne vrste, kjer imajo
različne oblike svoje fizične značilnosti vrojene ter se te prenašajo na potom-
ce, ki so v primeru mešanja drugačni od staršev (Kant 1964a, 75). Rasa je to-
rej dedna.
91
