Page 92 - Kavur, Boris. Devet esejev o (skoraj) človeški podobi. Založba Univerze na Primorskem, Koper 2014.
P. 92
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
Če navedemo še nekoliko njegovo izpeljavo ideje o konceptu biološke vrste, je
zanimivo, da legitimnost vrste določi kot stanje, pri katerem, kljub variacijam
posameznikov, značilnost vrste ostane nespremenjena (Kant 1964a, 71–72).
Opazno je, da je za Kantovo definicijo rase pomembno njegovo poznavanje
principov dedovanja oziroma prenosa fizičnih lastnosti s staršev na potomce.
Različne vrste med seboj niso plodne, pri mešanju različnih ras pa je nujno,
da se na potomce prenašajo značilnosti obeh staršev in potomci ne sodijo več
v raso nobenega od staršev. S tem se ustvarjajo nove mešane rase, ki v svoji ob-
liki sledijo jasno definiranim principom mešanja starševskih populacij. Kljub
mešanju in različnosti ras pa je človeška vrsta enotna – zaradi različnih pojav-
nih oblik je politipska. V besedilih je razvidno, da igra za Kanta pri nastanku
ras na eni strani poglavitno vlogo vpliv podnebja – okolja. V različnih okoljih
naj bi se izoblikovale različne rase. Tako naj ameriški staroselci še ne bi bili lo-
čena rasa, kajti vsebujejo še veliko značilnosti hunske rase, prav tako pa je v
njihovem izgledu veliko elementov, ki kažejo na dolgotrajno zadrževanje na
hladnem severnem podnebju – temni lasje, pomanjkanje poraščenosti obraza
... (Kant 1964b, 16). Skratka, na podlagi značilnosti ameriških populacij izpe-
lje njihov azijski izvor ter določi migracijsko pot v Novi svet.
Vendar naj bi pri razvoju rase okolje vplivalo le na vrojene klice ter na-
ravne osnove, ki se nahajajo v ljudeh, kajti nove lokalne značilnosti naj bi se
oblikovale le, če so prisotne klice, ki ta razvoj omogočajo. Zrak, sonce in hra-
na sicer v procesu rasti lahko preoblikujejo telo, vendar ga ne morejo opremiti
z dedno močjo, ki bi te značilnosti prenesla na naslednje generacije. Kajti vse
tisto, kar naj bi se prenašalo naprej, naj bi bilo že prisotno ter že vnaprej do-
ločeno, da se lahko razvije pod določenimi okoliščinami, v katere bitje zaide
(Kant 1964b, 18–19).
Kantov človek je bil že vnaprej določen za vse podnebne pasove ter vse
zemeljske značilnosti – seveda je moral vsebovati veliko klic ter naravnih
osnov, ki so se lahko po potrebi razvile oziroma so bile zavrte, da je človek os-
tal primeren svojemu prostoru na svetu. Pri tem pa sta poglavitno vlogo pri
nastanku ras igrala vpliv sonca in zraka, kajti ta dva dejavnika sta vplivala na
dolgotrajen razvoj klic v človeku. Prehrana lahko človeka sicer spremeni, ven-
dar se s preselitvijo njen vpliv izniči – ne sodi med trajne elemente, ki bi vpli-
vali na nastanek ras (Kant 1964b, 19). Za preučevanje ras pa se je potrebno
ukvarjati s trajnimi elementi. Zato predlaga, da naj Francozi ne preučujejo
značilnosti črncev v njihovem naravnem okolju, temveč naj preučujejo črno
raso v Franciji – v preseljenem okolju, kjer so vplivi okolja, ki je raso proizved-
lo, izničeni. Tam namreč odpade črnina, ki jo je proizvedlo sonce, in ostane
zgolj temna barva polti, ki je vrojena (Kant 1964a, 66).
92
Če navedemo še nekoliko njegovo izpeljavo ideje o konceptu biološke vrste, je
zanimivo, da legitimnost vrste določi kot stanje, pri katerem, kljub variacijam
posameznikov, značilnost vrste ostane nespremenjena (Kant 1964a, 71–72).
Opazno je, da je za Kantovo definicijo rase pomembno njegovo poznavanje
principov dedovanja oziroma prenosa fizičnih lastnosti s staršev na potomce.
Različne vrste med seboj niso plodne, pri mešanju različnih ras pa je nujno,
da se na potomce prenašajo značilnosti obeh staršev in potomci ne sodijo več
v raso nobenega od staršev. S tem se ustvarjajo nove mešane rase, ki v svoji ob-
liki sledijo jasno definiranim principom mešanja starševskih populacij. Kljub
mešanju in različnosti ras pa je človeška vrsta enotna – zaradi različnih pojav-
nih oblik je politipska. V besedilih je razvidno, da igra za Kanta pri nastanku
ras na eni strani poglavitno vlogo vpliv podnebja – okolja. V različnih okoljih
naj bi se izoblikovale različne rase. Tako naj ameriški staroselci še ne bi bili lo-
čena rasa, kajti vsebujejo še veliko značilnosti hunske rase, prav tako pa je v
njihovem izgledu veliko elementov, ki kažejo na dolgotrajno zadrževanje na
hladnem severnem podnebju – temni lasje, pomanjkanje poraščenosti obraza
... (Kant 1964b, 16). Skratka, na podlagi značilnosti ameriških populacij izpe-
lje njihov azijski izvor ter določi migracijsko pot v Novi svet.
Vendar naj bi pri razvoju rase okolje vplivalo le na vrojene klice ter na-
ravne osnove, ki se nahajajo v ljudeh, kajti nove lokalne značilnosti naj bi se
oblikovale le, če so prisotne klice, ki ta razvoj omogočajo. Zrak, sonce in hra-
na sicer v procesu rasti lahko preoblikujejo telo, vendar ga ne morejo opremiti
z dedno močjo, ki bi te značilnosti prenesla na naslednje generacije. Kajti vse
tisto, kar naj bi se prenašalo naprej, naj bi bilo že prisotno ter že vnaprej do-
ločeno, da se lahko razvije pod določenimi okoliščinami, v katere bitje zaide
(Kant 1964b, 18–19).
Kantov človek je bil že vnaprej določen za vse podnebne pasove ter vse
zemeljske značilnosti – seveda je moral vsebovati veliko klic ter naravnih
osnov, ki so se lahko po potrebi razvile oziroma so bile zavrte, da je človek os-
tal primeren svojemu prostoru na svetu. Pri tem pa sta poglavitno vlogo pri
nastanku ras igrala vpliv sonca in zraka, kajti ta dva dejavnika sta vplivala na
dolgotrajen razvoj klic v človeku. Prehrana lahko človeka sicer spremeni, ven-
dar se s preselitvijo njen vpliv izniči – ne sodi med trajne elemente, ki bi vpli-
vali na nastanek ras (Kant 1964b, 19). Za preučevanje ras pa se je potrebno
ukvarjati s trajnimi elementi. Zato predlaga, da naj Francozi ne preučujejo
značilnosti črncev v njihovem naravnem okolju, temveč naj preučujejo črno
raso v Franciji – v preseljenem okolju, kjer so vplivi okolja, ki je raso proizved-
lo, izničeni. Tam namreč odpade črnina, ki jo je proizvedlo sonce, in ostane
zgolj temna barva polti, ki je vrojena (Kant 1964a, 66).
92
