Page 122 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 122
a Podlesek
Mentorski program Super psiholog
Mentorski program Super psiholog predstavlja enoletno supervizirano
prakso na začetku opravljanja poklica psihologa (supervizirano prakso psi-
hologov). Ime programa izhaja iz istoimenskega projekta, ki je v letih 2015
in 2016 potekal v okviru programa Norveškega finančnega mehanizma
2009–2014 (Supervizirana praksa psihologov: razvoj programa usposab-
ljanja mentorjev in modela supervizirane prakse – Super psiholog). Cilj
projekta je bil razviti sistem supervizirane prakse psihologov v Sloveniji,
poskrbeti, da bi imeli vsi psihologi možnost vključitve v supervizijo na za-
četku poklicne poti, ter ustvariti pogoje za visokokakovostno supervizijo
in s tem maksimalno zaščito klientov. Tako bi omogočili tudi doseganje
standardov za samostojno opravljanje psihološke dejavnosti in pridobitev
evropskega certifikata iz psihologije – EuroPsy.
V programu Super psiholog se psiholog začetnik poveže z mentorjem su-
pervizirane prakse (oz. supervizorjem), ki obvlada strokovno področje za-
četnikovega dela in mu tako lahko nudi podporo pri razvijanju potrebnih
kompetenc za delo. Mentorski par sklene mentorski sporazum, v katerem
natančno opredeli cilje mentoriranja, način sodelovanja, dolžnosti in pra-
vice obeh v paru. Supervizija poteka dve uri na vsaka dva tedna v za to pose-
bej rezerviranem času. Začetnik mentorju predstavi svoje delo, bodisi skozi
verbalne opise pomembnih primerov bodisi tako, da mentor opazuje zače-
tnika pri delu, najpogosteje skozi uporabo zvočnih ali videoposnetkov tega
dela. Par natančno analizira začetnikovo delo, o njem razpravlja in kritično
reflektira opaženo. Začetnik tako lahko predeluje svoje delo na miselni in
čustveni ravni. Supervizija poleg opazovanja vključuje tudi mentorjevo da-
janje navodil, prikaz postopkov, skupno reševanje problemov, refleksijo,
evalvacijo in podajanje povratnih informacij. Skozi mentorjevo reflektira-
nje in vrednotenje začetnikovega dela začetnik postopno razvije zavedanje
ravni razvitosti svojih kompetenc in realno samooceno (European Federa-
tion of Psychologists’ Associations, 2015).
Mentor psihologu začetniku pomaga pri integraciji teoretičnih in prak-
tičnih znanj, ga usmerja pri delu, z njim razpravlja o različnih možnostih,
uporabi optimalnih postopkov. Mentoriranje ima torej edukativno funk-
cijo. Poleg tega mentor s sodelovalnim odnosom podpira začetnika pri ra-
zvoju njegovih strokovnih kompetenc. Omogoči mu varno okolje za učenje,
raziskovanje lastnih odzivov na delovne situacije, preizkušanje različnih
rešitev. Pomaga mu, da se sooča in zmanjšuje dvome vase, anksioznost, da
deli in predela neprijetna doživetja, povezana z delom, kar je pomembno
120
Mentorski program Super psiholog
Mentorski program Super psiholog predstavlja enoletno supervizirano
prakso na začetku opravljanja poklica psihologa (supervizirano prakso psi-
hologov). Ime programa izhaja iz istoimenskega projekta, ki je v letih 2015
in 2016 potekal v okviru programa Norveškega finančnega mehanizma
2009–2014 (Supervizirana praksa psihologov: razvoj programa usposab-
ljanja mentorjev in modela supervizirane prakse – Super psiholog). Cilj
projekta je bil razviti sistem supervizirane prakse psihologov v Sloveniji,
poskrbeti, da bi imeli vsi psihologi možnost vključitve v supervizijo na za-
četku poklicne poti, ter ustvariti pogoje za visokokakovostno supervizijo
in s tem maksimalno zaščito klientov. Tako bi omogočili tudi doseganje
standardov za samostojno opravljanje psihološke dejavnosti in pridobitev
evropskega certifikata iz psihologije – EuroPsy.
V programu Super psiholog se psiholog začetnik poveže z mentorjem su-
pervizirane prakse (oz. supervizorjem), ki obvlada strokovno področje za-
četnikovega dela in mu tako lahko nudi podporo pri razvijanju potrebnih
kompetenc za delo. Mentorski par sklene mentorski sporazum, v katerem
natančno opredeli cilje mentoriranja, način sodelovanja, dolžnosti in pra-
vice obeh v paru. Supervizija poteka dve uri na vsaka dva tedna v za to pose-
bej rezerviranem času. Začetnik mentorju predstavi svoje delo, bodisi skozi
verbalne opise pomembnih primerov bodisi tako, da mentor opazuje zače-
tnika pri delu, najpogosteje skozi uporabo zvočnih ali videoposnetkov tega
dela. Par natančno analizira začetnikovo delo, o njem razpravlja in kritično
reflektira opaženo. Začetnik tako lahko predeluje svoje delo na miselni in
čustveni ravni. Supervizija poleg opazovanja vključuje tudi mentorjevo da-
janje navodil, prikaz postopkov, skupno reševanje problemov, refleksijo,
evalvacijo in podajanje povratnih informacij. Skozi mentorjevo reflektira-
nje in vrednotenje začetnikovega dela začetnik postopno razvije zavedanje
ravni razvitosti svojih kompetenc in realno samooceno (European Federa-
tion of Psychologists’ Associations, 2015).
Mentor psihologu začetniku pomaga pri integraciji teoretičnih in prak-
tičnih znanj, ga usmerja pri delu, z njim razpravlja o različnih možnostih,
uporabi optimalnih postopkov. Mentoriranje ima torej edukativno funk-
cijo. Poleg tega mentor s sodelovalnim odnosom podpira začetnika pri ra-
zvoju njegovih strokovnih kompetenc. Omogoči mu varno okolje za učenje,
raziskovanje lastnih odzivov na delovne situacije, preizkušanje različnih
rešitev. Pomaga mu, da se sooča in zmanjšuje dvome vase, anksioznost, da
deli in predela neprijetna doživetja, povezana z delom, kar je pomembno
120
