Page 121 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 121
Sistemska ureditev urjenja kompetenc
v okviru supervizirane prakse
Anja Podlesek
Univerza v Ljubljani
anja.podlesek@ff.uni-lj.si
V kariernem razvoju psihologov je za zagotavljanje ustreznih kompetenc iz-
jemnega pomena supervizirana praksa, zato naj bi se vsak psiholog začetnik
v prvem letu zaposlitve vključil v supervizijo pri usposobljenem mentorju. V
prispevku je opisan program Super psiholog, ki podpira izvajanje supervizi-
rane prakse psihologov začetnikov. Razvit je bil v letih 2015–2016 v projektu
»Supervizirana praksa psihologov: razvoj programa usposabljanja mentor-
jev in modela supervizirane prakse – Super psiholog«, ki je potekal v okviru
programa Norveškega finančnega mehanizma. Opisani so potek mentori-
ranja, vsebina mentorskih srečanj in različne vloge mentorja supervizirane
prakse. Predstavljen je pomen posebnega usposabljanja za mentorja super-
vizirane prakse in program usposabljanja, kot je bil razvit v projektu Su-
per psiholog. Za pomoč pri izvajanju supervizirane prakse so bile v projektu
razvite Smernice za izvajanje supervizirane prakse psihologov. Na kratko so
predstavljena tudi spoznanja iz projekta, ki podpirajo primerjalno prednost
mentoriranja po programu Super psiholog pred klasičnim pripravništvom.
Pomen supervizirane prakse za zagotavljanje kompetenc
psihologov
Med petletnim akademskim študijem psihologije posameznik še ne more
razviti vseh kompetenc, ki so potrebne za izvajanje psiholoških storitev.
Šele na delovnem mestu, ko se sreča z realnimi problemi, s klienti in z etič-
nimi dilemami, začne integrirati teoretično znanje in praktične veščine,
razvije svojo poklicno vlogo, se usposobi za delo s specifičnimi skupinami
klientov, usvoji zakonodajo, ki ureja področje dela, razvije zavedanje sa-
mega sebe, refleksivnost, osebno integriteto in etično kompetentnost. Pri
delu z ljudmi, posebej tistimi s težavami ali v stiski, lahko prihaja do zah-
tevnih in stresnih situacij, s katerimi se mora biti zmožen ustrezno spro-
prijemati. Pri tem ne sme biti prepuščen samemu sebi. Zaradi odgovorno-
sti do klientov, družbe, stroke in sebe se mora psiholog začetnik vključiti v
supervizijo, ki mu pomaga razviti vse tiste kompetence, ki jih potrebuje za
kakovostno opravljanje psihološke dejavnosti.
Poštuvan, V. (ur.). (2020). Znanja, spretnosti in kompetence na področju
duševnega zdravja (str. 119–124). Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-6963-17-6.119-124
v okviru supervizirane prakse
Anja Podlesek
Univerza v Ljubljani
anja.podlesek@ff.uni-lj.si
V kariernem razvoju psihologov je za zagotavljanje ustreznih kompetenc iz-
jemnega pomena supervizirana praksa, zato naj bi se vsak psiholog začetnik
v prvem letu zaposlitve vključil v supervizijo pri usposobljenem mentorju. V
prispevku je opisan program Super psiholog, ki podpira izvajanje supervizi-
rane prakse psihologov začetnikov. Razvit je bil v letih 2015–2016 v projektu
»Supervizirana praksa psihologov: razvoj programa usposabljanja mentor-
jev in modela supervizirane prakse – Super psiholog«, ki je potekal v okviru
programa Norveškega finančnega mehanizma. Opisani so potek mentori-
ranja, vsebina mentorskih srečanj in različne vloge mentorja supervizirane
prakse. Predstavljen je pomen posebnega usposabljanja za mentorja super-
vizirane prakse in program usposabljanja, kot je bil razvit v projektu Su-
per psiholog. Za pomoč pri izvajanju supervizirane prakse so bile v projektu
razvite Smernice za izvajanje supervizirane prakse psihologov. Na kratko so
predstavljena tudi spoznanja iz projekta, ki podpirajo primerjalno prednost
mentoriranja po programu Super psiholog pred klasičnim pripravništvom.
Pomen supervizirane prakse za zagotavljanje kompetenc
psihologov
Med petletnim akademskim študijem psihologije posameznik še ne more
razviti vseh kompetenc, ki so potrebne za izvajanje psiholoških storitev.
Šele na delovnem mestu, ko se sreča z realnimi problemi, s klienti in z etič-
nimi dilemami, začne integrirati teoretično znanje in praktične veščine,
razvije svojo poklicno vlogo, se usposobi za delo s specifičnimi skupinami
klientov, usvoji zakonodajo, ki ureja področje dela, razvije zavedanje sa-
mega sebe, refleksivnost, osebno integriteto in etično kompetentnost. Pri
delu z ljudmi, posebej tistimi s težavami ali v stiski, lahko prihaja do zah-
tevnih in stresnih situacij, s katerimi se mora biti zmožen ustrezno spro-
prijemati. Pri tem ne sme biti prepuščen samemu sebi. Zaradi odgovorno-
sti do klientov, družbe, stroke in sebe se mora psiholog začetnik vključiti v
supervizijo, ki mu pomaga razviti vse tiste kompetence, ki jih potrebuje za
kakovostno opravljanje psihološke dejavnosti.
Poštuvan, V. (ur.). (2020). Znanja, spretnosti in kompetence na področju
duševnega zdravja (str. 119–124). Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-6963-17-6.119-124
