Page 27 - Nemec Rudež, Helena, ur. 2015. Soustvarjanje v turizmu. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 27
Soustvarjalno tržno komuniciranje v turizmu: interakcijski pogled 27
etnografsko obliko študije v delovnem okolju (»workplace study«, Luff,
Hindsmarsh in Heath, 2000), za katero je značilno preučevanje akcij in in-
terakcij skozi praktično aktivnost sodelovanja oziroma soustvarjanja. Za
opredelitev konteksta interaktivnega komuniciranja smo uporabili metodo
opazovanja in deskripcije ter intervju z organizatorji, za ilustracijo prime-
ra pa še konverzacijsko analizo posnetega fragmenta interakcij. Etnometo-
dologija in spraševanje sta v komunikoloških raziskavah široko uporabljeni
kvalitativni metodi, medtem ko je uporabo videokamere v kvalitativnem
raziskovanju komuniciranja na področju (kulturnega) turizma zaznati bolj
poredko (npr. Ang, 1995; Luff, Hindmarsh in Heath, 2000; O'Reilly in
Larsen, 2005; vom Lehn, 2010). Njena prednost je v tem, da omogoča pod-
robno preučevanje (s počasnimi posnetki, ponavljanji) avtentičnih komu-
nikacijskih interakcij, posnetih ob participaciji na konkretnem dogodku.
Analiza posnete interakcije temelji na transkriptu horizontalno beleženih
zaporedij verbalnih in neverbalnih interakcij udeležencev eksperimental-
ne delavnice.
Razstavo »Ta nori Pororož«, v okviru katere je delavnica potekala, je
na destinaciji organiziral lokalni zasebni neprofitni zavod Mediteranum,
ki si prizadeva v turistično ponudbo destinacije vključiti tudi njeno turis-
tično dediščino. Portorož je s turistično dediščino bogata destinacija, saj se
turizem v njem odvija in razvija že od druge polovice 19. stoletja. Razvoj
turizma v Portorožu je bil v vsem tem času močno odvisen od političnih,
družbenih, ekonomskih in tehnoloških sprememb. Najbolj so ga zaznamo-
vala politična gibanja, saj je kraj v tem času deloval kar pod štirimi različ-
nimi državami, ki so pomembno usmerjale njegov kulturni razvoj, zazna-
movali pa so ga tudi trendi v transportu, zdravstvu in prostočasnih (zlasti
zabavnih) dejavnostih (Gombač in Brezovec, 2007). Sistematično zbrana
gradiva snovne in nesnovne turistične dediščine v zavodu Mediteranum so
tako vir neštetih zgodb ter edukativnih in razvedrilnih interpretacij pre-
teklih faz razvoja te najbolj razvite in mondene turistične destinacije v Slo-
veniji. Osrednji namen organiziranja muzejske razstave je bil omogočiti tu-
ristom novo izpolnjujočo izkušnjo, skozi pozitivne izkušnje širšega kroga
obiskovalcev (tudi domačinov) pa razviti podporo javnosti pri razvoju no-
vih produktov s področja turistične dediščine Portoroža.
V okviru razstave je potekala enodnevna eksperimentalna delavnica,
na kateri so udeleženci ob strokovnem vodenju in interpretiranju tudi sami
podoživljali različna obdobja destinacije in različne vloge s pomočjo izbra-
nih predmetov – kostumov in modnih dodatkov, rekreacijskih predme-
tov, gostinskih predmetov, potovalnih predmetov, zapisanih besedil (pi-
sem, dnevnikov, razglednic) in glasbe. Ker soustvarjalno komuniciranje
etnografsko obliko študije v delovnem okolju (»workplace study«, Luff,
Hindsmarsh in Heath, 2000), za katero je značilno preučevanje akcij in in-
terakcij skozi praktično aktivnost sodelovanja oziroma soustvarjanja. Za
opredelitev konteksta interaktivnega komuniciranja smo uporabili metodo
opazovanja in deskripcije ter intervju z organizatorji, za ilustracijo prime-
ra pa še konverzacijsko analizo posnetega fragmenta interakcij. Etnometo-
dologija in spraševanje sta v komunikoloških raziskavah široko uporabljeni
kvalitativni metodi, medtem ko je uporabo videokamere v kvalitativnem
raziskovanju komuniciranja na področju (kulturnega) turizma zaznati bolj
poredko (npr. Ang, 1995; Luff, Hindmarsh in Heath, 2000; O'Reilly in
Larsen, 2005; vom Lehn, 2010). Njena prednost je v tem, da omogoča pod-
robno preučevanje (s počasnimi posnetki, ponavljanji) avtentičnih komu-
nikacijskih interakcij, posnetih ob participaciji na konkretnem dogodku.
Analiza posnete interakcije temelji na transkriptu horizontalno beleženih
zaporedij verbalnih in neverbalnih interakcij udeležencev eksperimental-
ne delavnice.
Razstavo »Ta nori Pororož«, v okviru katere je delavnica potekala, je
na destinaciji organiziral lokalni zasebni neprofitni zavod Mediteranum,
ki si prizadeva v turistično ponudbo destinacije vključiti tudi njeno turis-
tično dediščino. Portorož je s turistično dediščino bogata destinacija, saj se
turizem v njem odvija in razvija že od druge polovice 19. stoletja. Razvoj
turizma v Portorožu je bil v vsem tem času močno odvisen od političnih,
družbenih, ekonomskih in tehnoloških sprememb. Najbolj so ga zaznamo-
vala politična gibanja, saj je kraj v tem času deloval kar pod štirimi različ-
nimi državami, ki so pomembno usmerjale njegov kulturni razvoj, zazna-
movali pa so ga tudi trendi v transportu, zdravstvu in prostočasnih (zlasti
zabavnih) dejavnostih (Gombač in Brezovec, 2007). Sistematično zbrana
gradiva snovne in nesnovne turistične dediščine v zavodu Mediteranum so
tako vir neštetih zgodb ter edukativnih in razvedrilnih interpretacij pre-
teklih faz razvoja te najbolj razvite in mondene turistične destinacije v Slo-
veniji. Osrednji namen organiziranja muzejske razstave je bil omogočiti tu-
ristom novo izpolnjujočo izkušnjo, skozi pozitivne izkušnje širšega kroga
obiskovalcev (tudi domačinov) pa razviti podporo javnosti pri razvoju no-
vih produktov s področja turistične dediščine Portoroža.
V okviru razstave je potekala enodnevna eksperimentalna delavnica,
na kateri so udeleženci ob strokovnem vodenju in interpretiranju tudi sami
podoživljali različna obdobja destinacije in različne vloge s pomočjo izbra-
nih predmetov – kostumov in modnih dodatkov, rekreacijskih predme-
tov, gostinskih predmetov, potovalnih predmetov, zapisanih besedil (pi-
sem, dnevnikov, razglednic) in glasbe. Ker soustvarjalno komuniciranje
