Page 29 - Nemec Rudež, Helena, ur. 2015. Soustvarjanje v turizmu. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 29
Soustvarjalno tržno komuniciranje v turizmu: interakcijski pogled 29
B: »Bogi domači nonoti, ki so stregli te razvajence ... si predstavljaš ... kot oni
na Titaniku ...«
A: »Ja, kdo si je le izmislil, da v turizmu gentlmeni strežejo gentlmene ... hva-
labogu, da je zdaj vse bolj demokratično ... tudi če moraš za sabo pladenj
pospravit. Adijo zlate žlice... Ampak za Palace se pa še vedno spodobijo.«
(Odlomek iz transkripta, Portorož, 29. 6. 2011)
Konverzacijska analiza primera je s tem osvetlila tudi dinamiko kate-
gorij, ki so predmet soustvarjalne interakcije. Udeleženci, ki so sočasno gle-
dali določen eksponat, so izmenjali svoje različne poglede nanj, skozi inte-
rakcijo pa so (vsaj začasno) prišli tudi do skupnega, deljenega mnenja ali
pomena. Prikazani fragment konverzacije ponazori, da je odziv udeleženke
na razstavljeni predmet soustvarjen skozi interakcijo s soudeleženko. Od-
ziv na objekt turistične dediščine tako ni »čisti« odziv obiskovalca, tem-
več je sooblikovan skozi komentar, čustvo, reakcijo ali izražen okus sou-
deleženca v aktivnosti (so-obiskovalca, vodnika ali interpretatorja). Skozi
analizo se pokaže, da so tudi kontekst ter občutek relevantnosti in signifi-
kantnosti opazovanega objekta dinamične kategorije, povezane s specifič-
no okoliščino, v kateri so bili izražene.
Organizatorji turističnega dogodka so skozi eksperimentalno delavni-
co in sodelovanje z udeleženci pridobili številne dragocene vsebine in ide-
je, npr., kateri predmeti in zgodbe so relevantni in signifikantni, v kateri
kontekst je možno umestiti razstavljene eksponate in komunikacijo o njih,
katere zgodbe in ideje je možno na trgu še razvijati. Ob tem pa je uporaba
interakcijskega pogleda omogočila še dodatne implikacije. Spoznanja o so-
ustvarjanju vrednosti obiskovalčeve izkušnje skozi skupno doživljanje in
komunikacijsko interakcijo so lahko organizatorji upoštevali tudi pri pro-
storskih postavitvah in interpretaciji razstav, s katerimi so dodatno spod-
bujali interakcije med obiskovalci za dosego bolj izpolnjujoče izkušnje na
destinaciji.
Analiza primera je pokazala, da obiskovalci turistični ogled in komu-
nikacijo ob njem doživljajo kot enovito, celostno izkušnjo. Komunika-
cijska interakcija se je v procesu soustvarjanja s ponudnikom izkazala za
ključni dejavnik pri doživljanju in osmišljanju turistove izkušnje. Komu-
nikacijske interakcije namreč soustvarjajo vrednost obiskovalčeve izkušnje
skozi skupno doživljanje – od tega, da mu služijo za preverjanja lastnih za-
znav in čustev, do tega, da si s pomočjo njih (so)oblikuje nova stališča, nove
zaobljube sebi in družbi.
S tako osvetljeno vlogo komunikacijskih interakcij lahko potrdimo
aktualnost in aplikativnost interakcijskega pogleda na področju soustvar-
B: »Bogi domači nonoti, ki so stregli te razvajence ... si predstavljaš ... kot oni
na Titaniku ...«
A: »Ja, kdo si je le izmislil, da v turizmu gentlmeni strežejo gentlmene ... hva-
labogu, da je zdaj vse bolj demokratično ... tudi če moraš za sabo pladenj
pospravit. Adijo zlate žlice... Ampak za Palace se pa še vedno spodobijo.«
(Odlomek iz transkripta, Portorož, 29. 6. 2011)
Konverzacijska analiza primera je s tem osvetlila tudi dinamiko kate-
gorij, ki so predmet soustvarjalne interakcije. Udeleženci, ki so sočasno gle-
dali določen eksponat, so izmenjali svoje različne poglede nanj, skozi inte-
rakcijo pa so (vsaj začasno) prišli tudi do skupnega, deljenega mnenja ali
pomena. Prikazani fragment konverzacije ponazori, da je odziv udeleženke
na razstavljeni predmet soustvarjen skozi interakcijo s soudeleženko. Od-
ziv na objekt turistične dediščine tako ni »čisti« odziv obiskovalca, tem-
več je sooblikovan skozi komentar, čustvo, reakcijo ali izražen okus sou-
deleženca v aktivnosti (so-obiskovalca, vodnika ali interpretatorja). Skozi
analizo se pokaže, da so tudi kontekst ter občutek relevantnosti in signifi-
kantnosti opazovanega objekta dinamične kategorije, povezane s specifič-
no okoliščino, v kateri so bili izražene.
Organizatorji turističnega dogodka so skozi eksperimentalno delavni-
co in sodelovanje z udeleženci pridobili številne dragocene vsebine in ide-
je, npr., kateri predmeti in zgodbe so relevantni in signifikantni, v kateri
kontekst je možno umestiti razstavljene eksponate in komunikacijo o njih,
katere zgodbe in ideje je možno na trgu še razvijati. Ob tem pa je uporaba
interakcijskega pogleda omogočila še dodatne implikacije. Spoznanja o so-
ustvarjanju vrednosti obiskovalčeve izkušnje skozi skupno doživljanje in
komunikacijsko interakcijo so lahko organizatorji upoštevali tudi pri pro-
storskih postavitvah in interpretaciji razstav, s katerimi so dodatno spod-
bujali interakcije med obiskovalci za dosego bolj izpolnjujoče izkušnje na
destinaciji.
Analiza primera je pokazala, da obiskovalci turistični ogled in komu-
nikacijo ob njem doživljajo kot enovito, celostno izkušnjo. Komunika-
cijska interakcija se je v procesu soustvarjanja s ponudnikom izkazala za
ključni dejavnik pri doživljanju in osmišljanju turistove izkušnje. Komu-
nikacijske interakcije namreč soustvarjajo vrednost obiskovalčeve izkušnje
skozi skupno doživljanje – od tega, da mu služijo za preverjanja lastnih za-
znav in čustev, do tega, da si s pomočjo njih (so)oblikuje nova stališča, nove
zaobljube sebi in družbi.
S tako osvetljeno vlogo komunikacijskih interakcij lahko potrdimo
aktualnost in aplikativnost interakcijskega pogleda na področju soustvar-
