Page 30 - Nemec Rudež, Helena, ur. 2015. Soustvarjanje v turizmu. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 30
Soustvarjanje v turizmu
jalnega tržnega komuniciranja. Seveda pa bo le z nadaljnjimi empiričnimi
raziskavami tovrstnih interakcij – tako v realnih kot digitalnih socialnih
mrežah – mogoče potrditi tudi njegovo ustreznost in relevantnost.
Zaključek
V prispevku smo sledili aktualnim vprašanjem soustvarjalnega tržnega ko-
municiranja in ugotovili, da je področje preučevanja v večji meri še vedno
zasidrano v teoretskih podlagah linearnega modela komuniciranja. Zara-
di kompleksnosti novih participativnih razmerij na trgu smo predpostavili,
da takšna teoretska podlaga (ali pa še pogosteje odsotnost komunikoloških
teoretskih podlag) prikrajša študije primerov za pomembne uvide v sou-
stvarjalne tržnokomunikacijske procese. Kot alternativni teoretski okvir
smo zato predlagali interakcijski pogled, ki so ga v komunikološki teoriji
30 razvili Watzlawick in sodelavci v šestdesetih letih 20. stoletja in ki je ostal
v literaturi tržnega komuniciranja doslej spregledan. Njegova relevantnost
in aktualnost se nam je nakazovala skozi konceptualno osredotočenost na
sodelovalno funkcijo komuniciranja. Pri uporabi nam je omogočila globljo
analizo strukture pri soustvarjanju pomenov in osmišljanju skupne aktiv-
nosti ponudnikov in potrošnikov.
Aplikativnost in aktualnost alternativnega teoretskega koncepta smo
preverili na konkretnem primeru soustvarjalnega tržnega komuniciranja
v turizmu. Pri študiji primera smo kombinirali kvalitativne metode, ki so
omogočile optimalno preučevanje soustvarjalnih komunikacijskih inte-
rakcij: etnografsko metodo študije v delovnem okolju, konverzacijsko ana-
lizo posnetih vzorcev interakcij, za dodatno razumevanje konteksta ko-
municiranja pa še intervju s ponudniki. Skozi sekvence komunikacijskih
interakcij smo podrobneje preučevali koncepte predvidljivosti sporočil in
dinamiko razvoja odnosov med udeleženci. S fragmentom posnete konver-
zacije smo nakazali, da so lahko tudi interakcije, ne le motivi posamezni-
ka, tiste, ki determinirajo naravo soustvarjalnega komuniciranja. Izsledki
so omogočili tudi vrsto priporočil za ponudnike; pridobitev vsebinsko, po-
mensko in kontekstualno uporabnih informacij za nadaljnje tržno komu-
niciranje ter za nadaljnje prostorsko in interpretativno spodbujanje inte-
rakcij med potrošniki v času trajanja turistične izkušnje.
Čeprav je bila v raziskavi uporabljena študija primera medosebnega so-
ustvarjalnega komuniciranja z zanjo specifično metodologijo, se predlaga-
ni teoretski koncept in analitično osredotočanje na komunikacijske inte-
rakcije kažeta uporabna tudi za preučevanje drugih oblik soustvarjalnega
tržnega komuniciranja udeležencev v realnih in digitalnih socialnih mre-
žah.
jalnega tržnega komuniciranja. Seveda pa bo le z nadaljnjimi empiričnimi
raziskavami tovrstnih interakcij – tako v realnih kot digitalnih socialnih
mrežah – mogoče potrditi tudi njegovo ustreznost in relevantnost.
Zaključek
V prispevku smo sledili aktualnim vprašanjem soustvarjalnega tržnega ko-
municiranja in ugotovili, da je področje preučevanja v večji meri še vedno
zasidrano v teoretskih podlagah linearnega modela komuniciranja. Zara-
di kompleksnosti novih participativnih razmerij na trgu smo predpostavili,
da takšna teoretska podlaga (ali pa še pogosteje odsotnost komunikoloških
teoretskih podlag) prikrajša študije primerov za pomembne uvide v sou-
stvarjalne tržnokomunikacijske procese. Kot alternativni teoretski okvir
smo zato predlagali interakcijski pogled, ki so ga v komunikološki teoriji
30 razvili Watzlawick in sodelavci v šestdesetih letih 20. stoletja in ki je ostal
v literaturi tržnega komuniciranja doslej spregledan. Njegova relevantnost
in aktualnost se nam je nakazovala skozi konceptualno osredotočenost na
sodelovalno funkcijo komuniciranja. Pri uporabi nam je omogočila globljo
analizo strukture pri soustvarjanju pomenov in osmišljanju skupne aktiv-
nosti ponudnikov in potrošnikov.
Aplikativnost in aktualnost alternativnega teoretskega koncepta smo
preverili na konkretnem primeru soustvarjalnega tržnega komuniciranja
v turizmu. Pri študiji primera smo kombinirali kvalitativne metode, ki so
omogočile optimalno preučevanje soustvarjalnih komunikacijskih inte-
rakcij: etnografsko metodo študije v delovnem okolju, konverzacijsko ana-
lizo posnetih vzorcev interakcij, za dodatno razumevanje konteksta ko-
municiranja pa še intervju s ponudniki. Skozi sekvence komunikacijskih
interakcij smo podrobneje preučevali koncepte predvidljivosti sporočil in
dinamiko razvoja odnosov med udeleženci. S fragmentom posnete konver-
zacije smo nakazali, da so lahko tudi interakcije, ne le motivi posamezni-
ka, tiste, ki determinirajo naravo soustvarjalnega komuniciranja. Izsledki
so omogočili tudi vrsto priporočil za ponudnike; pridobitev vsebinsko, po-
mensko in kontekstualno uporabnih informacij za nadaljnje tržno komu-
niciranje ter za nadaljnje prostorsko in interpretativno spodbujanje inte-
rakcij med potrošniki v času trajanja turistične izkušnje.
Čeprav je bila v raziskavi uporabljena študija primera medosebnega so-
ustvarjalnega komuniciranja z zanjo specifično metodologijo, se predlaga-
ni teoretski koncept in analitično osredotočanje na komunikacijske inte-
rakcije kažeta uporabna tudi za preučevanje drugih oblik soustvarjalnega
tržnega komuniciranja udeležencev v realnih in digitalnih socialnih mre-
žah.
