Page 28 - Nemec Rudež, Helena, ur. 2015. Soustvarjanje v turizmu. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 28
Soustvarjanje v turizmu
vselej sloni na intenziviranju interakcij in angažmaju udeležencev (potro-
šnikov, turistov, obiskovalcev) skozi njihovo svobodno voljo, so bili v de-
lavnico vključeni le tisti obiskovalci razstave, ki so to želeli (skupaj 12 ude-
ležencev; 6 turistov, 4 domačini, 2 interpretatorja). Cilj eksperimentalne
delavnice je bil pritegniti obiskovalce v čustveno doživljanje razstave, obe-
nem pa za potrebe tržnega komuniciranja prepoznavati relevantnost in si-
gnifikantnost eksponatov skozi pomene ter vrednote, ki jim jih pripisuje-
jo obiskovalci.
Konverzacijska analiza je pokazala, da so si v skupnem soustvarjalnem
ambientu 'preizkušanja' eksponatov in igranja vlog udeleženci med seboj
naslavljali zanje relevantna vprašanja, preverjali svoje zaznave, izmenjevali
mnenja in prepoznavali svoj kolektivni položaj znotraj širših sistemov obis-
kanega kraja, turizma in družbe nasploh. Pogovori so se namreč kmalu od-
maknili od t. i. 'turistocentričnih tem', v smislu, kaj lahko turist tukaj do-
28 živi in kaj mu destinacija ponuja, proti splošnejšim temam, v smislu, kaj
pomeni priti nekam na obisk, kako razviti odgovornejše prakse potovanj
in zakaj stereotipiziramo druge. V te pogovore so se vključevali tako turisti
kot domačini in organizatorji. V komunikacijskih interakcijah se je izpo-
stavilo, da turistična izkušnja tudi za turista nima samo ekonomskega po-
mena (vrednost – cena), ampak da je družbeno in kulturno pomembna pri
ustvarjanju pomenov ter samozavedanja, ki jih človek kot kompleksno bit-
je vzpostavlja v odnosu z dobrinami.
Analiza komunikacijskih interakcij je pokazala načine, na katere ude-
leženci proizvajajo in osmišljajo izvajane aktivnosti. Posebna pozornost je
bila namenjena konverzacijski analizi aktivnosti, ki je razkrila interaktivni
odnos in kontekst, v kateri aktivnost nastaja. V ilustracijo navajamo frag-
ment transkripta, ki nosi naslov »Dekle sedi za mizo iz hotela Palace«, v
katerem je zapisan pogovor med dvema udeleženkama:
A (ponosno, kaže soudeleženki): »O, nobel, končno držim srebrn pribor v
rokah ...«
B (dekle jo spodbuja): »Prava dama ... Dvigni še pokrov s krožnika, da vidiš
če je težek ...«
A (spačeno in zatem nasmejano): »Pa ja, da je ... ampak to itak ne bi bilo moje
delo ... ja no, prileglo bi se, da bi me tako stregli.«
B (šaljivo): »Hja, s to mojo štipendijo ...«
A: »Resno, včasih si lahko šel v hotel samo, če si bil aristokrat ...«
vselej sloni na intenziviranju interakcij in angažmaju udeležencev (potro-
šnikov, turistov, obiskovalcev) skozi njihovo svobodno voljo, so bili v de-
lavnico vključeni le tisti obiskovalci razstave, ki so to želeli (skupaj 12 ude-
ležencev; 6 turistov, 4 domačini, 2 interpretatorja). Cilj eksperimentalne
delavnice je bil pritegniti obiskovalce v čustveno doživljanje razstave, obe-
nem pa za potrebe tržnega komuniciranja prepoznavati relevantnost in si-
gnifikantnost eksponatov skozi pomene ter vrednote, ki jim jih pripisuje-
jo obiskovalci.
Konverzacijska analiza je pokazala, da so si v skupnem soustvarjalnem
ambientu 'preizkušanja' eksponatov in igranja vlog udeleženci med seboj
naslavljali zanje relevantna vprašanja, preverjali svoje zaznave, izmenjevali
mnenja in prepoznavali svoj kolektivni položaj znotraj širših sistemov obis-
kanega kraja, turizma in družbe nasploh. Pogovori so se namreč kmalu od-
maknili od t. i. 'turistocentričnih tem', v smislu, kaj lahko turist tukaj do-
28 živi in kaj mu destinacija ponuja, proti splošnejšim temam, v smislu, kaj
pomeni priti nekam na obisk, kako razviti odgovornejše prakse potovanj
in zakaj stereotipiziramo druge. V te pogovore so se vključevali tako turisti
kot domačini in organizatorji. V komunikacijskih interakcijah se je izpo-
stavilo, da turistična izkušnja tudi za turista nima samo ekonomskega po-
mena (vrednost – cena), ampak da je družbeno in kulturno pomembna pri
ustvarjanju pomenov ter samozavedanja, ki jih človek kot kompleksno bit-
je vzpostavlja v odnosu z dobrinami.
Analiza komunikacijskih interakcij je pokazala načine, na katere ude-
leženci proizvajajo in osmišljajo izvajane aktivnosti. Posebna pozornost je
bila namenjena konverzacijski analizi aktivnosti, ki je razkrila interaktivni
odnos in kontekst, v kateri aktivnost nastaja. V ilustracijo navajamo frag-
ment transkripta, ki nosi naslov »Dekle sedi za mizo iz hotela Palace«, v
katerem je zapisan pogovor med dvema udeleženkama:
A (ponosno, kaže soudeleženki): »O, nobel, končno držim srebrn pribor v
rokah ...«
B (dekle jo spodbuja): »Prava dama ... Dvigni še pokrov s krožnika, da vidiš
če je težek ...«
A (spačeno in zatem nasmejano): »Pa ja, da je ... ampak to itak ne bi bilo moje
delo ... ja no, prileglo bi se, da bi me tako stregli.«
B (šaljivo): »Hja, s to mojo štipendijo ...«
A: »Resno, včasih si lahko šel v hotel samo, če si bil aristokrat ...«
