Page 38 - Nemec Rudež, Helena, ur. 2015. Soustvarjanje v turizmu. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 38
Soustvarjanje v turizmu
Predhodne raziskave so bile usmerjene pretežno v neodvisne transak-
cije, v novi perspektivi pa se preučujejo odnosi med potrošnikom in ponu-
dnikom ter t. i. netransakcijski odnosi (Verhoef, Reinartz in Krafft, 2010).
Netransakcijsko vključevanje potrošnikov pomeni, da potrošnik ni v nepo-
sredni interakciji s ponudnikom, temveč z napredno tehnologijo, ki omo-
goča izvedbo želene storitve. Npr. – gost ni več v stiku z receptorjem ob
prijavi v hotel, temveč s terminalom, ki omogoča prijavo. Gre za pojav, ki
sovpada z razvojem tehnologij in družbenih medijev, ki predstavljajo sku-
pino internetno zasnovanih aplikacij, zgrajenih na ideoloških in tehnolo-
ških temeljih spleta 2.0, ki dovoljujejo ustvarjanje in menjavo uporabniško
ustvarjenih vsebin ter pomembno vplivajo na razvoj odnosa med potro-
šnikom in ponudnikom. Potrošniki se soočajo z avtomatizirano interak-
cijo pri pridobivanju želenih storitev v celotni storitveni verigi potovanja,
38 od rezervacije in plačila transporta, hotela ali paketa počitnic preko sple-
tnih (on-line) aplikacij ponudnikov do prijave in odjave iz hotela preko ele-
ktronskih terminalov (Kontzer, 2005; Serlen, 2005; Starwood Inc, 2010;
Stellin, 2006). Brskalnik Google (2008) navaja, da je v Veliki Britaniji 'on-
line' tržni segment glavni vir turistov za ponudnike turističnih storitev.
Njihove raziskave kažejo, da je bilo v prvem četrtletju leta 2007 20 mili-
jonov 'on-line' uporabnikov, kar predstavlja skoraj 41 odstotkov prebival-
stva Velike Britanije. Druge raziskave Googla (2008) navajajo ugotovitve,
da spletno brskanje po turistični ponudbi traja v povprečju 12 ur tedensko
in pred odločitvijo glede izbora počitnic vključuje v povprečju pregled 12-
ih virov na najmanj 22-ih potovalnih straneh svetovnega spleta. Enako mo-
čen potencial in vpliv spleta je tudi pri sodelovanju potrošnikov s ponudni-
kom, ki poteka preko virtualnih okolij in drugih socialnih omrežji, kjer se
izmenjujejo informacije o potrošniški turistični izkušnji. Število uporabni-
kov družbenih spletnih omrežij, kot so TripAdvisor, Travelodge, Booking.
com, LateRooms in druga, se povečuje (Egger in Buhalis, 2008). Navede-
ne razsežnosti razvoja pomembno prispevajo tudi k soodvisnosti odnosov
med ponudbo in povpraševanjem v turizmu. Kirkby (2008) navaja, da 'on-
line' socializacija ponudnikom lajša vključevanje potrošnikov. Veliko teh
potrošnikov išče medsebojni stik za pogovore in si izmenjuje pričakovanja
ter izkušnje, kar lahko sproži tudi interakcije s ponudnikom. Litvin, Gol-
dsmithy in Pan (2008) poudarjajo potrebo po razvoju novih načinov razu-
mevanja vpliva digitalne komunikacije na turistične ponudnike.
Pri soustvarjanju ponudbe v turizmu so vendarle ključni medosebni
odnosi. V interakcijah pri izvajanju turističnih storitev je, kljub razvoju
digitalnih tehnoloških aplikacij, ki lajšajo izkušnjo potrošniku in racio-
nalizirajo procese ponudnika, zelo pomembna komponenta individual-
Predhodne raziskave so bile usmerjene pretežno v neodvisne transak-
cije, v novi perspektivi pa se preučujejo odnosi med potrošnikom in ponu-
dnikom ter t. i. netransakcijski odnosi (Verhoef, Reinartz in Krafft, 2010).
Netransakcijsko vključevanje potrošnikov pomeni, da potrošnik ni v nepo-
sredni interakciji s ponudnikom, temveč z napredno tehnologijo, ki omo-
goča izvedbo želene storitve. Npr. – gost ni več v stiku z receptorjem ob
prijavi v hotel, temveč s terminalom, ki omogoča prijavo. Gre za pojav, ki
sovpada z razvojem tehnologij in družbenih medijev, ki predstavljajo sku-
pino internetno zasnovanih aplikacij, zgrajenih na ideoloških in tehnolo-
ških temeljih spleta 2.0, ki dovoljujejo ustvarjanje in menjavo uporabniško
ustvarjenih vsebin ter pomembno vplivajo na razvoj odnosa med potro-
šnikom in ponudnikom. Potrošniki se soočajo z avtomatizirano interak-
cijo pri pridobivanju želenih storitev v celotni storitveni verigi potovanja,
38 od rezervacije in plačila transporta, hotela ali paketa počitnic preko sple-
tnih (on-line) aplikacij ponudnikov do prijave in odjave iz hotela preko ele-
ktronskih terminalov (Kontzer, 2005; Serlen, 2005; Starwood Inc, 2010;
Stellin, 2006). Brskalnik Google (2008) navaja, da je v Veliki Britaniji 'on-
line' tržni segment glavni vir turistov za ponudnike turističnih storitev.
Njihove raziskave kažejo, da je bilo v prvem četrtletju leta 2007 20 mili-
jonov 'on-line' uporabnikov, kar predstavlja skoraj 41 odstotkov prebival-
stva Velike Britanije. Druge raziskave Googla (2008) navajajo ugotovitve,
da spletno brskanje po turistični ponudbi traja v povprečju 12 ur tedensko
in pred odločitvijo glede izbora počitnic vključuje v povprečju pregled 12-
ih virov na najmanj 22-ih potovalnih straneh svetovnega spleta. Enako mo-
čen potencial in vpliv spleta je tudi pri sodelovanju potrošnikov s ponudni-
kom, ki poteka preko virtualnih okolij in drugih socialnih omrežji, kjer se
izmenjujejo informacije o potrošniški turistični izkušnji. Število uporabni-
kov družbenih spletnih omrežij, kot so TripAdvisor, Travelodge, Booking.
com, LateRooms in druga, se povečuje (Egger in Buhalis, 2008). Navede-
ne razsežnosti razvoja pomembno prispevajo tudi k soodvisnosti odnosov
med ponudbo in povpraševanjem v turizmu. Kirkby (2008) navaja, da 'on-
line' socializacija ponudnikom lajša vključevanje potrošnikov. Veliko teh
potrošnikov išče medsebojni stik za pogovore in si izmenjuje pričakovanja
ter izkušnje, kar lahko sproži tudi interakcije s ponudnikom. Litvin, Gol-
dsmithy in Pan (2008) poudarjajo potrebo po razvoju novih načinov razu-
mevanja vpliva digitalne komunikacije na turistične ponudnike.
Pri soustvarjanju ponudbe v turizmu so vendarle ključni medosebni
odnosi. V interakcijah pri izvajanju turističnih storitev je, kljub razvoju
digitalnih tehnoloških aplikacij, ki lajšajo izkušnjo potrošniku in racio-
nalizirajo procese ponudnika, zelo pomembna komponenta individual-
