Page 75 - Nemec Rudež, Helena, ur. 2015. Soustvarjanje v turizmu. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 75
Soustvarjanje za potrebe turizma v visokem šolstvu 75
lahko zamenjajo – med drugim tudi zaradi neprijaznega in neučinkovite-
ga delovanja uprave.
Delojemalce zastopajo sindikati in zdi se, da so šibki člen te verige in
zato pogosto tudi neenakopraven sogovornik. Komac (v Muršak in Vid-
mar, 2006) meni, da si sindikalno gibanje šele utira svoje mesto v družbi.
V samoupravljanju so bili delavci formalno neposredno vključeni v vse pro-
cese odločanja, sindikati niso zastopali delavcev in večina sindikatov sedaj
ni ne organizacijsko ne kadrovsko ne finančno usposobljena za nove nalo-
ge. Formalno so navzoči v organih odločanja, nimajo pa enakopravne vlo-
ge, ker ji niso dorasli. Ker so v neposrednem stiku z delojemalci, je to neiz-
koriščena priložnost. Sindikalno gibanje v RS očitno potrebuje temeljito
prenovo, prav tako vzpostavitev industrijskih odnosov v modernem smislu.
Tako Franca (2009) priporoča sindikatom, naj se lotijo strateških vprašanj,
kajti aktivnosti na področju delovno-socialnega položaja delavcev so pre-
malo: »V vsakem primeru bi moral biti eden od strateških temeljev usme-
ritev k izobraževanju, izpopolnjevanju, usposabljanju, čim tesnejšem po-
vezovanju z drugimi akterji na trgu dela ter nenazadnje tudi na motivaciji
samih delavcev.«
Trdni industrijski odnosi in tripartitni sistem, ki dobro funkcionira,
so osnova za to, da se trg odziva na spremembe in da se zagotavljajo ra-
zvoj, soustvarjanje in konkurenčnost. Vloga delodajalcev je večplastna: za-
poslenim morajo zagotavljati možnosti za učenje, priskrbeti vire, ponujati
izobraževalne vsebine, zagotavljati institucionalno infrastrukturo – kad-
rovsko in izobraževalno službo v podjetjih, (med)podjetniška izobraževal-
na središča. Delodajalci so partnerji v kolektivnih pogajanjih, spodbujajo
izobraževanje in širjenje izobraževalne dejavnosti, dejavno sodelujejo v or-
ganih na državni ravni in z izobraževalno sfero.
Vse to predstavlja okolje, v katerem visokošolska organizacija uveljavlja
svoje interese in jih usklajuje z ostalimi partnerji.
Zaključek
V prispevku smo analizirali stanje na področju soustvarjanja z različnimi
deležniki visokošolske organizacije. Ugotavljamo, da je nujen premik s pre-
težno enostranskega ali formalnega partnerskega sodelovanja k soustvar-
janju. Potrebno je izkoristiti razmere na trgu, kjer vlada klima, naklonje-
na spremembam in inovacijam, tako zaradi zaostrenih razmer oz. potreb
po večji konkurenčnosti in prilagodljivosti. Soustvarjanje pomeni radikal-
ne spremembe v organizaciji, uvajanje managementa dinamičnosti, zahte-
va spremembo kulture in filozofije organizacije in posledično veliko vztraj-
nosti ter stalno prilagajanje novim okoliščinam. Iz primerov dobrih praks
lahko zamenjajo – med drugim tudi zaradi neprijaznega in neučinkovite-
ga delovanja uprave.
Delojemalce zastopajo sindikati in zdi se, da so šibki člen te verige in
zato pogosto tudi neenakopraven sogovornik. Komac (v Muršak in Vid-
mar, 2006) meni, da si sindikalno gibanje šele utira svoje mesto v družbi.
V samoupravljanju so bili delavci formalno neposredno vključeni v vse pro-
cese odločanja, sindikati niso zastopali delavcev in večina sindikatov sedaj
ni ne organizacijsko ne kadrovsko ne finančno usposobljena za nove nalo-
ge. Formalno so navzoči v organih odločanja, nimajo pa enakopravne vlo-
ge, ker ji niso dorasli. Ker so v neposrednem stiku z delojemalci, je to neiz-
koriščena priložnost. Sindikalno gibanje v RS očitno potrebuje temeljito
prenovo, prav tako vzpostavitev industrijskih odnosov v modernem smislu.
Tako Franca (2009) priporoča sindikatom, naj se lotijo strateških vprašanj,
kajti aktivnosti na področju delovno-socialnega položaja delavcev so pre-
malo: »V vsakem primeru bi moral biti eden od strateških temeljev usme-
ritev k izobraževanju, izpopolnjevanju, usposabljanju, čim tesnejšem po-
vezovanju z drugimi akterji na trgu dela ter nenazadnje tudi na motivaciji
samih delavcev.«
Trdni industrijski odnosi in tripartitni sistem, ki dobro funkcionira,
so osnova za to, da se trg odziva na spremembe in da se zagotavljajo ra-
zvoj, soustvarjanje in konkurenčnost. Vloga delodajalcev je večplastna: za-
poslenim morajo zagotavljati možnosti za učenje, priskrbeti vire, ponujati
izobraževalne vsebine, zagotavljati institucionalno infrastrukturo – kad-
rovsko in izobraževalno službo v podjetjih, (med)podjetniška izobraževal-
na središča. Delodajalci so partnerji v kolektivnih pogajanjih, spodbujajo
izobraževanje in širjenje izobraževalne dejavnosti, dejavno sodelujejo v or-
ganih na državni ravni in z izobraževalno sfero.
Vse to predstavlja okolje, v katerem visokošolska organizacija uveljavlja
svoje interese in jih usklajuje z ostalimi partnerji.
Zaključek
V prispevku smo analizirali stanje na področju soustvarjanja z različnimi
deležniki visokošolske organizacije. Ugotavljamo, da je nujen premik s pre-
težno enostranskega ali formalnega partnerskega sodelovanja k soustvar-
janju. Potrebno je izkoristiti razmere na trgu, kjer vlada klima, naklonje-
na spremembam in inovacijam, tako zaradi zaostrenih razmer oz. potreb
po večji konkurenčnosti in prilagodljivosti. Soustvarjanje pomeni radikal-
ne spremembe v organizaciji, uvajanje managementa dinamičnosti, zahte-
va spremembo kulture in filozofije organizacije in posledično veliko vztraj-
nosti ter stalno prilagajanje novim okoliščinam. Iz primerov dobrih praks
