Page 79 - Nemec Rudež, Helena, ur. 2015. Soustvarjanje v turizmu. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 79
Soustvarjanje v turističnih podjetjih v pogledu dimenzij intelektualnega kapitala 79
Walsh, 2006; Krambia-Kapardis in Thomas, 2006; Nemec Rudež in Mi-
halič, 2007; Saldamli, 2008; Pulic, 2009; Laing, Dunn in Hughes-Lucas,
2010; Kim et al., 2011; Kim et al., 2012; Sharabati et al., 2013; Zeglat in
Zigan, 2014). Pri tem lahko vidimo, da se je preučevanje intelektualnega
kapitala z izjemo študije Sharabata in soavtorjev (2013) omejevalo na pre-
učevanje v hotelskih podjetjih, med njimi pa največkrat v hotelih višjega
cenovnega razreda. Tako ostaja preučevanje intelektualnega kapitala v tu-
rizmu precej okrnjeno in ne daje vpogleda v širše področje turizma. Ome-
njene študije preučujejo posamezne dimenzije intelektualnega kapitala in
se pri tem usmerjajo v človeški, strukturni in odnosni ali odjemalski kapi-
tal ter na vplive posameznih dimenzij na poslovno uspešnost turističnih
podjetij. Med ugotovitvami študij sicer obstajajo določene razlike, večina
pa potrjuje tako pozitivno povezanost med posameznimi dimenzijami in-
telektualnega kapitala kot pozitivne vplive razvitosti posameznih dimen-
zij na poslovanje podjetja. Študija avtoric Nemec Rudež in Mihalič (2007)
raziskuje omenjeno v slovenskih hotelskih podjetjih. Kasnejša študija avto-
rice Nemec Rudež (2007) pa raziskuje razliko med razvitostjo intelektual-
nega kapitala oz. njegovih posameznih dimenzij pred in po vstopu Sloveni-
je v Evropsko unijo (natančneje med letom 2003 in letom 2006).
Kot že omenjeno, se intelektualni kapital v večini študij s področja tu-
rizma usmerja v človeški, strukturni in odnosni kapital. Včasih pa se na-
mesto odnosnega kapitala obravnava le odjemalski kapital (npr. Enz, Cani-
na in Walsh, 2006; Kim, Yo in Lee, 2011; Kim, 2012). Členitev odnosnega
kapitala na tri glavne dimenzije, ki je v literaturi najbolj uveljavljena, je pri-
kazana na Sliki 7. Brooking (1998) deli intelektualni kapital nekoliko dru-
gače in sicer na tržna sredstva, intelektualno lastnino, sredstva, usmerjena
v ljudi, in infrastrukturna sredstva. Pulic (2009) deli intelektualni kapital
v hotelskih in drugih turističnih podjetjih na človeški kapital, strukturni
kapital, kulturo v podjetju, vodenje, odjemalski kapital in odnosni kapital,
kamor ne uvršča odjemalskega kapitala. Običajno pa je v klasifikacijah in-
telektualnega kapitala odjemalski kapital del odnosnega kapitala.
Človeški kapital po Stewartu (1999, 91) predstavljajo tisti ljudje v pod-
jetju, ki prispevajo visoko dodano vrednost skozi svoj talent in izkušnje.
Nemec Rudež (2004) deli intelektualni kapital v turističnih podjetjih na
znanje in sposobnosti zaposlenih, odnos zaposlenih do dela ter inovativno-
st in zmožnost hitrega posnemanja inovacij. Strukturni kapital zajema po-
stopke in strukture, ki podpirajo prizadevanja zaposlenih po čim bolj op-
timalnem intelektualnem učinku (Bontis, 1996). Po Nemec Rudež (2004)
zajema strukturni kapital v turističnih podjetjih filozofijo poslovodenja,
kulturo podjetja, postopke dela in informacijsko-komunikacijsko tehnolo-
Walsh, 2006; Krambia-Kapardis in Thomas, 2006; Nemec Rudež in Mi-
halič, 2007; Saldamli, 2008; Pulic, 2009; Laing, Dunn in Hughes-Lucas,
2010; Kim et al., 2011; Kim et al., 2012; Sharabati et al., 2013; Zeglat in
Zigan, 2014). Pri tem lahko vidimo, da se je preučevanje intelektualnega
kapitala z izjemo študije Sharabata in soavtorjev (2013) omejevalo na pre-
učevanje v hotelskih podjetjih, med njimi pa največkrat v hotelih višjega
cenovnega razreda. Tako ostaja preučevanje intelektualnega kapitala v tu-
rizmu precej okrnjeno in ne daje vpogleda v širše področje turizma. Ome-
njene študije preučujejo posamezne dimenzije intelektualnega kapitala in
se pri tem usmerjajo v človeški, strukturni in odnosni ali odjemalski kapi-
tal ter na vplive posameznih dimenzij na poslovno uspešnost turističnih
podjetij. Med ugotovitvami študij sicer obstajajo določene razlike, večina
pa potrjuje tako pozitivno povezanost med posameznimi dimenzijami in-
telektualnega kapitala kot pozitivne vplive razvitosti posameznih dimen-
zij na poslovanje podjetja. Študija avtoric Nemec Rudež in Mihalič (2007)
raziskuje omenjeno v slovenskih hotelskih podjetjih. Kasnejša študija avto-
rice Nemec Rudež (2007) pa raziskuje razliko med razvitostjo intelektual-
nega kapitala oz. njegovih posameznih dimenzij pred in po vstopu Sloveni-
je v Evropsko unijo (natančneje med letom 2003 in letom 2006).
Kot že omenjeno, se intelektualni kapital v večini študij s področja tu-
rizma usmerja v človeški, strukturni in odnosni kapital. Včasih pa se na-
mesto odnosnega kapitala obravnava le odjemalski kapital (npr. Enz, Cani-
na in Walsh, 2006; Kim, Yo in Lee, 2011; Kim, 2012). Členitev odnosnega
kapitala na tri glavne dimenzije, ki je v literaturi najbolj uveljavljena, je pri-
kazana na Sliki 7. Brooking (1998) deli intelektualni kapital nekoliko dru-
gače in sicer na tržna sredstva, intelektualno lastnino, sredstva, usmerjena
v ljudi, in infrastrukturna sredstva. Pulic (2009) deli intelektualni kapital
v hotelskih in drugih turističnih podjetjih na človeški kapital, strukturni
kapital, kulturo v podjetju, vodenje, odjemalski kapital in odnosni kapital,
kamor ne uvršča odjemalskega kapitala. Običajno pa je v klasifikacijah in-
telektualnega kapitala odjemalski kapital del odnosnega kapitala.
Človeški kapital po Stewartu (1999, 91) predstavljajo tisti ljudje v pod-
jetju, ki prispevajo visoko dodano vrednost skozi svoj talent in izkušnje.
Nemec Rudež (2004) deli intelektualni kapital v turističnih podjetjih na
znanje in sposobnosti zaposlenih, odnos zaposlenih do dela ter inovativno-
st in zmožnost hitrega posnemanja inovacij. Strukturni kapital zajema po-
stopke in strukture, ki podpirajo prizadevanja zaposlenih po čim bolj op-
timalnem intelektualnem učinku (Bontis, 1996). Po Nemec Rudež (2004)
zajema strukturni kapital v turističnih podjetjih filozofijo poslovodenja,
kulturo podjetja, postopke dela in informacijsko-komunikacijsko tehnolo-
