Page 119 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 119
o banditizmu in nasilju ob habsburško-beneški meji ...
številnih banditov in dejstva, da kljub prepovedi nosijo orožje. V zadnjih dveh
letih naj bi prišlo že do več kot dvajset umorov, krivcev pa ni doletela primerna
kazen.42 Situacija se je v naslednjem desetletju še zaostrila. 29. avgusta 1619 se
je Raimondo della Torre celo na zasedanju goriškega deželnega odbora pojavil
v spremstvu oboroženih mož.43 Krminski plemiči so se 20. maja 1620 pritoži-
li v Gorico nad nasiljem, ki ga je izvajal. Poročali so tudi o tem, da je prejšn-
ji dan Raimondo prišel v Gorico v spremstvu 25 oboroženih Corsi, torej voja-
kov s Korzike, ki so po drugi habsburško-beneški vojni ostali na območju v
službi lokalnih plemičev. Omenjeni naj bi poskušali umoriti Raimondovega
nasprotnika Leonarda del Mestrija. Spor je presegel okvire dežele. Vladarjeva
resolucija z dne 3. novembra 1620, je med drugim dovoljevala Raimondu obo-
roženo spremstvo s tem, da mora oddaljiti predrzne Korzičane in jih zamen-
jati z drugimi, ki bodo pomagali vzdrževati mir v Krminu. Da so razmere do-
segle izredno stanje, dokazuje tudi ukaz, da je potrebno porušiti vse stolpe in
podobne zgradbe, opremljene tudi s samostreli, ki so bile nedavno zgrajene v
Krminu.44 Omenjeni dogodki spadajo v okvir nestabilnih političnih razmer
17. stoletja, izhajajočih iz sporov med različnimi frakcijami, ki so deželne in-
stitucije manipulirali za lastne potrebe.45
Spor med rodbinami je dosegel višek v času Carla della Torreja (1667–
1671), ki je s svojimi plačanci pogosto prečkal habsburško-beneško mejo pod
pretvezo, da je namenjen na svoja posestva, ki so se nahajala na obeh straneh
meje. V skladu z navadami svojega časa se je obkroževal s skupino oborože-
nih mož in se zapletel v vrsto sporov. 5. maja 1650 okrog poldneva je na primer
vkorakal v Gorico v spremstvu 28 konjenikov, kmalu so prispeli še Giovanni
in Ferdinando Rabatta, Antonio Coronini ter mnogi meščani, ki so se zmer-
jali in so bili pripravljeni na prelivanje krvi.46 To je bil zgolj eden izmed nape-
tih dogodkov, ki so se v teku 17. stoletja neredko pripetili v Gorici in so ple-
miči prišli v mesto v spremstvu oboroženih konjenikov ali drugih pajdašev. V
42 Blasutic, Memoriali cormonesi, 88–89 (v PCAS, Blasutic); Blasutic, »Il fisco,« 79, po njem Falzari,
»Giustizia,« 69–71.
43 Porcedda, »Tra Asburgo e Venezia,« 170; Porcedda, »Un paese,« 11–13.
44 O omenjenem dogajanju v letu 1620 poročajo dokumenti, ki jih je ok. 1891 na osnovi originalnih
dokumentov in kopij, shranjenih v arhivu rodbine del Mestri v Krminu (danes razpršen), transkri-
biral duhovnik Giovanni Blasutic (1844–1912) in se danes nahajajo v njegovi rokopisni zbirki do-
kumentov Memoriali cormonesi, 202–208, hranjenih v PCAS, Blasutic. O teh dogodkih tudi Por-
cedda, »Un paese,« 9–29; Cavazza and Porcedda, »Le contee,« 98; Porcedda, »Tra Asburgo e
Venezia,« 170.
45 Več o tem Porcedda, »Un paese,« 9–29.
46 ASG, Archivio Coronini, Atti e documenti, fasc. 368.
119
številnih banditov in dejstva, da kljub prepovedi nosijo orožje. V zadnjih dveh
letih naj bi prišlo že do več kot dvajset umorov, krivcev pa ni doletela primerna
kazen.42 Situacija se je v naslednjem desetletju še zaostrila. 29. avgusta 1619 se
je Raimondo della Torre celo na zasedanju goriškega deželnega odbora pojavil
v spremstvu oboroženih mož.43 Krminski plemiči so se 20. maja 1620 pritoži-
li v Gorico nad nasiljem, ki ga je izvajal. Poročali so tudi o tem, da je prejšn-
ji dan Raimondo prišel v Gorico v spremstvu 25 oboroženih Corsi, torej voja-
kov s Korzike, ki so po drugi habsburško-beneški vojni ostali na območju v
službi lokalnih plemičev. Omenjeni naj bi poskušali umoriti Raimondovega
nasprotnika Leonarda del Mestrija. Spor je presegel okvire dežele. Vladarjeva
resolucija z dne 3. novembra 1620, je med drugim dovoljevala Raimondu obo-
roženo spremstvo s tem, da mora oddaljiti predrzne Korzičane in jih zamen-
jati z drugimi, ki bodo pomagali vzdrževati mir v Krminu. Da so razmere do-
segle izredno stanje, dokazuje tudi ukaz, da je potrebno porušiti vse stolpe in
podobne zgradbe, opremljene tudi s samostreli, ki so bile nedavno zgrajene v
Krminu.44 Omenjeni dogodki spadajo v okvir nestabilnih političnih razmer
17. stoletja, izhajajočih iz sporov med različnimi frakcijami, ki so deželne in-
stitucije manipulirali za lastne potrebe.45
Spor med rodbinami je dosegel višek v času Carla della Torreja (1667–
1671), ki je s svojimi plačanci pogosto prečkal habsburško-beneško mejo pod
pretvezo, da je namenjen na svoja posestva, ki so se nahajala na obeh straneh
meje. V skladu z navadami svojega časa se je obkroževal s skupino oborože-
nih mož in se zapletel v vrsto sporov. 5. maja 1650 okrog poldneva je na primer
vkorakal v Gorico v spremstvu 28 konjenikov, kmalu so prispeli še Giovanni
in Ferdinando Rabatta, Antonio Coronini ter mnogi meščani, ki so se zmer-
jali in so bili pripravljeni na prelivanje krvi.46 To je bil zgolj eden izmed nape-
tih dogodkov, ki so se v teku 17. stoletja neredko pripetili v Gorici in so ple-
miči prišli v mesto v spremstvu oboroženih konjenikov ali drugih pajdašev. V
42 Blasutic, Memoriali cormonesi, 88–89 (v PCAS, Blasutic); Blasutic, »Il fisco,« 79, po njem Falzari,
»Giustizia,« 69–71.
43 Porcedda, »Tra Asburgo e Venezia,« 170; Porcedda, »Un paese,« 11–13.
44 O omenjenem dogajanju v letu 1620 poročajo dokumenti, ki jih je ok. 1891 na osnovi originalnih
dokumentov in kopij, shranjenih v arhivu rodbine del Mestri v Krminu (danes razpršen), transkri-
biral duhovnik Giovanni Blasutic (1844–1912) in se danes nahajajo v njegovi rokopisni zbirki do-
kumentov Memoriali cormonesi, 202–208, hranjenih v PCAS, Blasutic. O teh dogodkih tudi Por-
cedda, »Un paese,« 9–29; Cavazza and Porcedda, »Le contee,« 98; Porcedda, »Tra Asburgo e
Venezia,« 170.
45 Več o tem Porcedda, »Un paese,« 9–29.
46 ASG, Archivio Coronini, Atti e documenti, fasc. 368.
119
