Page 169 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 169
»ano črešnjo jo je ubil!« ženske kot žrtve in storilke ...
izročila ključe (najbrž hišne) svoji mami (Sopragionta po la Madre della quon-
dam Marina, havendogli lei renonciata le chiavi, et stando ivi un pezz etto, se
partì d' indi, et poi subito la q. Marina spirò). To bi lahko pomenilo, da je bila
hiša od smrti njenega prvega moža v njeni lasti. S tem ko je izročila ključe svo-
ji mami in ne Matiji, pa je spet pokazala svojo dominantnost nad njim.38 Kl-
jub temu pa, kot trdi Rublack, ženski bes (»furija«) naj ne bi bil glavni vzrok
za njihovo vedenje; ta je tičal predvsem v naravni potrebi po oblasti posamez-
nice nad člani gospodinjstva.39 Po drugi strani pa je javno poniževanje sopro-
ga s strani lastne žene z izkazovanjem nespoštovanja, nepriznavanja avtorite-
te, žaljenjem ogrožalo njegov ugled v skupnosti in predstavljalo izziv njegovi
moški časti.
Čast je bila v 17. stoletju zelo pomembno sredstvo umeščanja
posameznika v skupnost in zato pomemben del posameznikovega življenja.
Sicer se je razumevanje časti v družbi razlikovalo glede na spol, vendar je
ohranjanje le-te za oba spola pomenilo družbeno eksistenco. Moška čast je
bila povezana predvsem s pogumom, možatostjo in ohranjanjem dobrega
ugleda družinskega imena, ženska čast pa je bila vezana izključno na njeno
spolno življenje. Načelo ženske časti, izmerjeno na podlagi političnega in
družbenega vpliva, se je nasploh veliko bolj uporabljalo v družbeno višjih
slojih kot v družbeno nižjih, kjer je bila ženska čast resnično odvisna od
dovoljenega spolnega življenja, v obeh družbenih slojih pa so ženske branile
svojo čast enako intenzivno.40 To lahko opazimo tudi v naslednjem primeru.
Zaradi razžalitve časti se je 3. maja 1636 začel proces proti Katarini La-
vriha, ki naj bi Ludoviko Sarotar ozmerjala z »zajebano vlačugo« (putana fu-
tuda41), za poročeno žensko najpogostejšo in najhujšo zmerljivko. Ker se zgod-
ba zanimivo razpleta, si oglejmo ozadje Ludovikine pritožbe. Govorice, ki so
krožile po vasi Štivan, so prvič razžalile njeno čast. Govorilo se je namreč, da
je imela obtožena, sicer poročena Katarina, spolni odnos z Ludovikinim mo-
žem, s katerim naj bi zanosila in rodila otroka. Zaradi teh govoric se je hote-
la Ludovika, kot izvemo iz zaslišanj, obtoženi maščevati. Naenkrat so se nato
razširile govorice, za katere izvemo, da jih je razširila Helena Bagon, o tem, da
je Katarina vlačuga gospoda Sarotarja. Govorice so prišle na ušesa Katarini-
nem možu, zato jo je začel zavračati, otroka pa je hotel utopiti (volse annegar
la creatura, dicendo che doppo che non era sua, che non ha voleva). Kljub grož-
38 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 55.
39 Rublack, The Crimes, 200–06.
40 Povolo, Proces Guarnieri,112–17; Wiesner, Women and Gender, 40-41; Zemon Davis and Arlette, A
History of Women, 476–77.
41 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 57.
169
izročila ključe (najbrž hišne) svoji mami (Sopragionta po la Madre della quon-
dam Marina, havendogli lei renonciata le chiavi, et stando ivi un pezz etto, se
partì d' indi, et poi subito la q. Marina spirò). To bi lahko pomenilo, da je bila
hiša od smrti njenega prvega moža v njeni lasti. S tem ko je izročila ključe svo-
ji mami in ne Matiji, pa je spet pokazala svojo dominantnost nad njim.38 Kl-
jub temu pa, kot trdi Rublack, ženski bes (»furija«) naj ne bi bil glavni vzrok
za njihovo vedenje; ta je tičal predvsem v naravni potrebi po oblasti posamez-
nice nad člani gospodinjstva.39 Po drugi strani pa je javno poniževanje sopro-
ga s strani lastne žene z izkazovanjem nespoštovanja, nepriznavanja avtorite-
te, žaljenjem ogrožalo njegov ugled v skupnosti in predstavljalo izziv njegovi
moški časti.
Čast je bila v 17. stoletju zelo pomembno sredstvo umeščanja
posameznika v skupnost in zato pomemben del posameznikovega življenja.
Sicer se je razumevanje časti v družbi razlikovalo glede na spol, vendar je
ohranjanje le-te za oba spola pomenilo družbeno eksistenco. Moška čast je
bila povezana predvsem s pogumom, možatostjo in ohranjanjem dobrega
ugleda družinskega imena, ženska čast pa je bila vezana izključno na njeno
spolno življenje. Načelo ženske časti, izmerjeno na podlagi političnega in
družbenega vpliva, se je nasploh veliko bolj uporabljalo v družbeno višjih
slojih kot v družbeno nižjih, kjer je bila ženska čast resnično odvisna od
dovoljenega spolnega življenja, v obeh družbenih slojih pa so ženske branile
svojo čast enako intenzivno.40 To lahko opazimo tudi v naslednjem primeru.
Zaradi razžalitve časti se je 3. maja 1636 začel proces proti Katarini La-
vriha, ki naj bi Ludoviko Sarotar ozmerjala z »zajebano vlačugo« (putana fu-
tuda41), za poročeno žensko najpogostejšo in najhujšo zmerljivko. Ker se zgod-
ba zanimivo razpleta, si oglejmo ozadje Ludovikine pritožbe. Govorice, ki so
krožile po vasi Štivan, so prvič razžalile njeno čast. Govorilo se je namreč, da
je imela obtožena, sicer poročena Katarina, spolni odnos z Ludovikinim mo-
žem, s katerim naj bi zanosila in rodila otroka. Zaradi teh govoric se je hote-
la Ludovika, kot izvemo iz zaslišanj, obtoženi maščevati. Naenkrat so se nato
razširile govorice, za katere izvemo, da jih je razširila Helena Bagon, o tem, da
je Katarina vlačuga gospoda Sarotarja. Govorice so prišle na ušesa Katarini-
nem možu, zato jo je začel zavračati, otroka pa je hotel utopiti (volse annegar
la creatura, dicendo che doppo che non era sua, che non ha voleva). Kljub grož-
38 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 55.
39 Rublack, The Crimes, 200–06.
40 Povolo, Proces Guarnieri,112–17; Wiesner, Women and Gender, 40-41; Zemon Davis and Arlette, A
History of Women, 476–77.
41 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 57.
169
