Page 252 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 252
upor, nasilje in preživetje
datno podžigajo lokalne razmere. Tako so poročila opozarjala, da so bile prve
slabe letine že v letu 1813.35 Po drugi strani pa je v časopisju, ki so ga brali prebi-
valci mesta,36 najti načrtno objavljanje pozitivnih novic. V začetku leta 1816 je
bila stiska že tako huda, da so se v časopisu pojavljale tudi notice o ugodnem
vremenu v marcu, ki naj bi koristilo vinski trti in ki je dajalo upanja za dob-
ro letino.37 To je bil čas, ko so se v družbi razvile številne fantazije. Zapisi do-
kazujejo, da so si ljudje iz različnih družbenih stanov želeli boljše čase: tako
so bile marca 1816 v časopisu objavljene napovedi iz nizozemskega almanaha,
da bo leto izredno dobro, da bo sicer mrzlo, a so strahove pomirili z napoved-
jo, da bo malo zmrzali in da bosta pomlad in poletje izredno ugodna za rast
pridelkov. Napovedi pa so zaključili s trditvijo, da bo jesen najlepši letni čas;
med vrsticami seveda zaradi težko pričakovane boljše oziroma dobre letine.38
Optimistične vremenske napovedi se niso uresničile, saj je bila letina 1816 po-
novno katastrofalna, razmere pa so se v začetku leta 1817, ko je zmanjkalo za-
log hrane, še povečale. Kritike zaradi neprofesionalnega odnosa pa si je nako-
pal tudi urednik časopisa.39
Kriza 1816–1817 v mikro okolju sedeža
Ilirskega kraljestva (Ljubljana)
Poročila o eksistenčni krizi v Ljubljani med letoma 1815 in 1817 se ne posveča-
jo prej predstavljenim strukturnim nevarnostim, poročila so praviloma skopa.
Opozarjajo sicer na dolgotrajnost neugodnih okoliščin in »o štirih«40 zapo-
rednih slabih letinah (različnih pridelkov in vina). Tem so se pridružili še pro-
blemi z obstoječimi organizacijskimi oblikami, namenjenimi obvladovanju
revščine in tudi kriz, kjer so te obstajale. Zaostrovanju krize lahko kronolo-
ško nekoliko bolje sledimo zgolj v velikih upravnih središčih z večjim deležem
premožnejšega prebivalstva. Že septembra 1815 je »ubožni oče« kot eden od
nadzornikov ubožnih inštitutov v Ljubljani poročal, da ni nabral dovolj da-
rov, torej 225 goldinarjev, ki jih je potreboval za enomesečno podporo posame-
znikom, vključenih v sistem podpore revnih (t. i. ubožnih inštitutov). Okoliš-
35 Laibacher Zeitung, 3. 5. 1816.
36 V Laibacher Zeitungu je bilo novic, ki so bile povezane z lokalnim okoljem in deželo, relativno
malo, tudi zaradi cenzure so bile objavljene le novice, ki so hvalile nosilce javne oblasti in s tem utr-
jevale oblast na po koncu Ilirskih provinc ponovno pridobljenih ozemljih.
37 Laibacher Zeitung, 3. 5. 1816.
38 Laibacher Wochenblatt, 8. 3. 1816.
39 Žigon, »Laibacher Wochenblatt,« 83–85.
40 Seznam žitnih cen za to obdobje dokazuje, da se je najnižja cena žita ob žetvi v teh letih podvojila,
leta 1816 pa je bila najvišja cena v pomladnih mesecih, ko so bile sicer tudi običajno cene žita v ce-
lem letu najvišje, celo trikrat višja od običajne, Valenčič, Žitna trgovina, 404–06.
252
datno podžigajo lokalne razmere. Tako so poročila opozarjala, da so bile prve
slabe letine že v letu 1813.35 Po drugi strani pa je v časopisju, ki so ga brali prebi-
valci mesta,36 najti načrtno objavljanje pozitivnih novic. V začetku leta 1816 je
bila stiska že tako huda, da so se v časopisu pojavljale tudi notice o ugodnem
vremenu v marcu, ki naj bi koristilo vinski trti in ki je dajalo upanja za dob-
ro letino.37 To je bil čas, ko so se v družbi razvile številne fantazije. Zapisi do-
kazujejo, da so si ljudje iz različnih družbenih stanov želeli boljše čase: tako
so bile marca 1816 v časopisu objavljene napovedi iz nizozemskega almanaha,
da bo leto izredno dobro, da bo sicer mrzlo, a so strahove pomirili z napoved-
jo, da bo malo zmrzali in da bosta pomlad in poletje izredno ugodna za rast
pridelkov. Napovedi pa so zaključili s trditvijo, da bo jesen najlepši letni čas;
med vrsticami seveda zaradi težko pričakovane boljše oziroma dobre letine.38
Optimistične vremenske napovedi se niso uresničile, saj je bila letina 1816 po-
novno katastrofalna, razmere pa so se v začetku leta 1817, ko je zmanjkalo za-
log hrane, še povečale. Kritike zaradi neprofesionalnega odnosa pa si je nako-
pal tudi urednik časopisa.39
Kriza 1816–1817 v mikro okolju sedeža
Ilirskega kraljestva (Ljubljana)
Poročila o eksistenčni krizi v Ljubljani med letoma 1815 in 1817 se ne posveča-
jo prej predstavljenim strukturnim nevarnostim, poročila so praviloma skopa.
Opozarjajo sicer na dolgotrajnost neugodnih okoliščin in »o štirih«40 zapo-
rednih slabih letinah (različnih pridelkov in vina). Tem so se pridružili še pro-
blemi z obstoječimi organizacijskimi oblikami, namenjenimi obvladovanju
revščine in tudi kriz, kjer so te obstajale. Zaostrovanju krize lahko kronolo-
ško nekoliko bolje sledimo zgolj v velikih upravnih središčih z večjim deležem
premožnejšega prebivalstva. Že septembra 1815 je »ubožni oče« kot eden od
nadzornikov ubožnih inštitutov v Ljubljani poročal, da ni nabral dovolj da-
rov, torej 225 goldinarjev, ki jih je potreboval za enomesečno podporo posame-
znikom, vključenih v sistem podpore revnih (t. i. ubožnih inštitutov). Okoliš-
35 Laibacher Zeitung, 3. 5. 1816.
36 V Laibacher Zeitungu je bilo novic, ki so bile povezane z lokalnim okoljem in deželo, relativno
malo, tudi zaradi cenzure so bile objavljene le novice, ki so hvalile nosilce javne oblasti in s tem utr-
jevale oblast na po koncu Ilirskih provinc ponovno pridobljenih ozemljih.
37 Laibacher Zeitung, 3. 5. 1816.
38 Laibacher Wochenblatt, 8. 3. 1816.
39 Žigon, »Laibacher Wochenblatt,« 83–85.
40 Seznam žitnih cen za to obdobje dokazuje, da se je najnižja cena žita ob žetvi v teh letih podvojila,
leta 1816 pa je bila najvišja cena v pomladnih mesecih, ko so bile sicer tudi običajno cene žita v ce-
lem letu najvišje, celo trikrat višja od običajne, Valenčič, Žitna trgovina, 404–06.
252
