Page 67 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 67
kmečki odpor na tolminskem ...
te wohlhergebrachte gebrauch und privilegia /…/ haben wir auch ab 300 Jarn
her). V skladu z njo noben podložnik ni mogel biti kaznovan zaradi (v dobe-
sednem prevodu) »meščanskega prestopka«, vključno s tistimi med krvnimi
sorodniki, in nobene »meščanske zadeve« (Burgerlich verbrechen /…/ auch
all andere Burgerlich sachen), saj so bili za obravnavo in sojenje takih prime-
rov pristojni tisti, ki so jih določile skupnosti vasi Tolmin, Zatolmin in Dolje,
njihove odločitve pa je tolminski sodnik moral izvesti (was also durch unsere
verordneten gehandlt und erkhenndt werdet, das der Richter solches Exequirn
solle). V sodnih dokumentih iz obravnave v Gorici izhaja, da je bila srž spora
»starodavni privelegij, običaj in spoštovano pravilo«, na podlagi katerega so
bili tolminski podložniki pristojni za sojenje na prvi stopnji, ko je šlo za spo-
re med njimi samimi, kar so jim gospodje konsorti nameravali odvzeti. V svo-
ji pritožbi so Tolminci spominjali, kako pred šestdesetimi leti tedanji gospod
tega pravila ni spoštoval, a je bilo razsojeno njim v prid.14 Povsem nedvom-
no so s tem imeli v mislih upor iz leta 1513 proti Neuhausu, kar kaže na obstoj
zgodovinskega spomina na Tolminskem, kakor tudi na doslednost pri ohra-
njanju (in zagovarjanju) svojih sodnih pristojnosti. S spretnim odlaganjem in
zahtevami so sicer konsorti zavrli obravnavo zadeve, ki v pregledanih doku-
mentih ostaja brez epiloga.
Upor 1627
Leta 1623 je tolminsko gospostvo, na novo združeno z glavarstvom, pridobil
Gašpar Vid Dornberk. Kmalu zatem (1627) se je vnela »uporna vstaja« (in-
sorgenza tumultuaria) zaradi zahteve novega gospoda, da uvede plačilo daja-
tev na novoizkrčene površine na srenjski zemlji, imenovane novine, in drugih
zadev. Upor ni uspel, v ta namen imenovana komisija pa je v naslednjih letih
popisala in v nov urbar vnesla veliko število travnatih in ornih novin, in sicer
v skoraj vseh 130-ih naseljih tolminskega glavarstva, v dolini kakor na hribih,
na majhnih in velikih ter starih in novih kmetijah. V vsaj 42-ih krajih, pred-
vsem na območju Cerknega, so bile novine izkrčene na srenjski zemlji (comu-
gna usurpata), kar kaže na to, da je šlo za kolektivno dogovorjeno poseganje
v srenjsko zemljo v okviru posameznih vaških skupnosti, saj krčenja v takem
obsegu bi ne bilo mogoče izvesti brez vednosti ter soglasja sosedov in skup-
nosti.15
Izid obravnave je potrjeval gospodove pristojnosti nad srenjsko zemljo,
kakor tudi to, da je bilo njeno krčenje izvedeno po dogovoru znotraj vaških
skupnosti. V zaključni sodbi, izdani v Gradcu leta 1628, je namreč zapisano,
14 ASU, Documenti storici friulani, b. 4, fasc. 429 in 430.
15 Panjek, Terra di confine, 84–88
67
te wohlhergebrachte gebrauch und privilegia /…/ haben wir auch ab 300 Jarn
her). V skladu z njo noben podložnik ni mogel biti kaznovan zaradi (v dobe-
sednem prevodu) »meščanskega prestopka«, vključno s tistimi med krvnimi
sorodniki, in nobene »meščanske zadeve« (Burgerlich verbrechen /…/ auch
all andere Burgerlich sachen), saj so bili za obravnavo in sojenje takih prime-
rov pristojni tisti, ki so jih določile skupnosti vasi Tolmin, Zatolmin in Dolje,
njihove odločitve pa je tolminski sodnik moral izvesti (was also durch unsere
verordneten gehandlt und erkhenndt werdet, das der Richter solches Exequirn
solle). V sodnih dokumentih iz obravnave v Gorici izhaja, da je bila srž spora
»starodavni privelegij, običaj in spoštovano pravilo«, na podlagi katerega so
bili tolminski podložniki pristojni za sojenje na prvi stopnji, ko je šlo za spo-
re med njimi samimi, kar so jim gospodje konsorti nameravali odvzeti. V svo-
ji pritožbi so Tolminci spominjali, kako pred šestdesetimi leti tedanji gospod
tega pravila ni spoštoval, a je bilo razsojeno njim v prid.14 Povsem nedvom-
no so s tem imeli v mislih upor iz leta 1513 proti Neuhausu, kar kaže na obstoj
zgodovinskega spomina na Tolminskem, kakor tudi na doslednost pri ohra-
njanju (in zagovarjanju) svojih sodnih pristojnosti. S spretnim odlaganjem in
zahtevami so sicer konsorti zavrli obravnavo zadeve, ki v pregledanih doku-
mentih ostaja brez epiloga.
Upor 1627
Leta 1623 je tolminsko gospostvo, na novo združeno z glavarstvom, pridobil
Gašpar Vid Dornberk. Kmalu zatem (1627) se je vnela »uporna vstaja« (in-
sorgenza tumultuaria) zaradi zahteve novega gospoda, da uvede plačilo daja-
tev na novoizkrčene površine na srenjski zemlji, imenovane novine, in drugih
zadev. Upor ni uspel, v ta namen imenovana komisija pa je v naslednjih letih
popisala in v nov urbar vnesla veliko število travnatih in ornih novin, in sicer
v skoraj vseh 130-ih naseljih tolminskega glavarstva, v dolini kakor na hribih,
na majhnih in velikih ter starih in novih kmetijah. V vsaj 42-ih krajih, pred-
vsem na območju Cerknega, so bile novine izkrčene na srenjski zemlji (comu-
gna usurpata), kar kaže na to, da je šlo za kolektivno dogovorjeno poseganje
v srenjsko zemljo v okviru posameznih vaških skupnosti, saj krčenja v takem
obsegu bi ne bilo mogoče izvesti brez vednosti ter soglasja sosedov in skup-
nosti.15
Izid obravnave je potrjeval gospodove pristojnosti nad srenjsko zemljo,
kakor tudi to, da je bilo njeno krčenje izvedeno po dogovoru znotraj vaških
skupnosti. V zaključni sodbi, izdani v Gradcu leta 1628, je namreč zapisano,
14 ASU, Documenti storici friulani, b. 4, fasc. 429 in 430.
15 Panjek, Terra di confine, 84–88
67
