Page 68 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 68
upor, nasilje in preživetje
da morajo Tolminci gospodu plačevati dajatve nad novoizkrčenimi površi-
nami. Pod grožnjo »hudih telesnih kazni« se je prepovedovalo »ograjevanje
in prilaščanje srenjske zemlje« (inibire sotto gravi pene corporali lo chiudere,
ed appropriarsi le comugne), gospod pa je lahko še posebej sodno obravnaval
podložnike zato, ker »so si vzeli pristojnost razpolaganja s srenjsko zemljo za
zasebno rabo« (per essersi di propria authorità avalsi delli comunali per uso
privato). Sicer je moral glavar robote zahtevati v skladu s starim grajskim ur-
barjem in običajem (resti come in passato con tutti li diritti e prestazioni, che
anticamente erano dovuti alli capitani di Tolmino), podložnikom pa se je tudi
v prihodnje priznavala pravica do pritožbe proti gospodovim uradnikom. A
baron Dornberk je bil oproščen vseh drugih obtožb na svoj račun. Prizna-
na mu je bila tudi pravica, da storitve v delu in druge obveznosti podložni-
kov prevede v »pravično« denarno dajatev (giusta somma di danaro). Vodje
vstaje so bili pomiloščeni, »čeprav bi si zaslužili strogo kazen«, a so se morali
javno pokesati pred baronom Dornberkom, povrniti zbrani denar od drugih
podložnikov ter vladi in komori v Gradcu plačati stroške sodnega postopka.
Nazadnje je bila pod smrtno kaznijo in izgubo premoženja prepovedana vsa-
ka oblika združevanja brez gospodovega dovoljenja (innibite ogni sorte di con-
venticole senza il permesso della Superiorità sotto penna della vita, e perdita de
benni e robba).16 Povračilo pobranega prispevka za upor kaže na to, da je bila
tudi v tem uporu vzpostavljena kmečka zveza (punt).
Spor 1655–1661 in upor 1661
Vladar Leopold je decembra leta 1661 izdal zaključno odločitev glede spora,
ki se je pričel že leta 1655. Tolminski gospod in glavar Peter Anton Coronini
se je bil namreč pri notranjeavstrijski vladi pritožil na račun svojih podložni-
kov, ker so »s soglasnim sklepom« odklanjali njegov poziv, naj v okviru ro-
bote sodelujejo pri gradnji njegove nove hiše v Tolminu (zu seinen Gebey und
aufführung eines Neuen Hausses herunten in dem flecken zu Thulmein in die
roboth erforderth, sie sich aber dessen mit einfelligem Rath geweigerth).17 A na
prvo razsodbo iz leta 1655, ki je potrjevala zahteve gospoda, so se Tolminci
pritožili. Zato je bila zadeva predana v ponovno obravnavo komisiji, ki jim je
prepovedala »vsako nadaljnjo pobudo in nadlegovanje« vladnih uradov ter
zagrozila, da bo vsak, ki bi se oglasil v njihovem imenu, »aretiran in vklen-
jen«, »neizbežna kazen« pa bo doletela tudi tiste, ki bi zapisovali njihove pri-
tožbe. Vladar Leopold je ugotavljal, da je tudi ta komisija ostala »brezplod-
na«, saj tolminski podložniki niso hoteli izvesti vladnega sklepa, ki je povzel
16 ASPG, Politica II, Sistemazione e legislazione, b. 16, fasc. 3 B 16, f. 163–64.
17 Po vsej verjetnosti gre za gradnjo nove palače v Tolminu, danes sedež Tolminskega muzeja.
68
da morajo Tolminci gospodu plačevati dajatve nad novoizkrčenimi površi-
nami. Pod grožnjo »hudih telesnih kazni« se je prepovedovalo »ograjevanje
in prilaščanje srenjske zemlje« (inibire sotto gravi pene corporali lo chiudere,
ed appropriarsi le comugne), gospod pa je lahko še posebej sodno obravnaval
podložnike zato, ker »so si vzeli pristojnost razpolaganja s srenjsko zemljo za
zasebno rabo« (per essersi di propria authorità avalsi delli comunali per uso
privato). Sicer je moral glavar robote zahtevati v skladu s starim grajskim ur-
barjem in običajem (resti come in passato con tutti li diritti e prestazioni, che
anticamente erano dovuti alli capitani di Tolmino), podložnikom pa se je tudi
v prihodnje priznavala pravica do pritožbe proti gospodovim uradnikom. A
baron Dornberk je bil oproščen vseh drugih obtožb na svoj račun. Prizna-
na mu je bila tudi pravica, da storitve v delu in druge obveznosti podložni-
kov prevede v »pravično« denarno dajatev (giusta somma di danaro). Vodje
vstaje so bili pomiloščeni, »čeprav bi si zaslužili strogo kazen«, a so se morali
javno pokesati pred baronom Dornberkom, povrniti zbrani denar od drugih
podložnikov ter vladi in komori v Gradcu plačati stroške sodnega postopka.
Nazadnje je bila pod smrtno kaznijo in izgubo premoženja prepovedana vsa-
ka oblika združevanja brez gospodovega dovoljenja (innibite ogni sorte di con-
venticole senza il permesso della Superiorità sotto penna della vita, e perdita de
benni e robba).16 Povračilo pobranega prispevka za upor kaže na to, da je bila
tudi v tem uporu vzpostavljena kmečka zveza (punt).
Spor 1655–1661 in upor 1661
Vladar Leopold je decembra leta 1661 izdal zaključno odločitev glede spora,
ki se je pričel že leta 1655. Tolminski gospod in glavar Peter Anton Coronini
se je bil namreč pri notranjeavstrijski vladi pritožil na račun svojih podložni-
kov, ker so »s soglasnim sklepom« odklanjali njegov poziv, naj v okviru ro-
bote sodelujejo pri gradnji njegove nove hiše v Tolminu (zu seinen Gebey und
aufführung eines Neuen Hausses herunten in dem flecken zu Thulmein in die
roboth erforderth, sie sich aber dessen mit einfelligem Rath geweigerth).17 A na
prvo razsodbo iz leta 1655, ki je potrjevala zahteve gospoda, so se Tolminci
pritožili. Zato je bila zadeva predana v ponovno obravnavo komisiji, ki jim je
prepovedala »vsako nadaljnjo pobudo in nadlegovanje« vladnih uradov ter
zagrozila, da bo vsak, ki bi se oglasil v njihovem imenu, »aretiran in vklen-
jen«, »neizbežna kazen« pa bo doletela tudi tiste, ki bi zapisovali njihove pri-
tožbe. Vladar Leopold je ugotavljal, da je tudi ta komisija ostala »brezplod-
na«, saj tolminski podložniki niso hoteli izvesti vladnega sklepa, ki je povzel
16 ASPG, Politica II, Sistemazione e legislazione, b. 16, fasc. 3 B 16, f. 163–64.
17 Po vsej verjetnosti gre za gradnjo nove palače v Tolminu, danes sedež Tolminskega muzeja.
68
