Page 125 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 125
industrijske panoge in podjetja
nom (»Società filatura cascami di seta in Sagrado«) in funkcioniral kot del
skupine (Archivio C. d. C. U., N. 2223, 23. 3. 1925; ASG, Camera di Commer-
cio di Gorizia: Archivio generale (1910–1935), Cat. III – Registro delle impre-
se (catasto industriale), šk. 16, 7. 6. 1923).
Značilna za ta tip industrije predelave svile je visoka stopnja kapitalske
in delovne intenzivnosti. Samo »Società per la filatura dei cascami di seta«
iz Milana je pred vojno na območju Furlanske province in grofije Goriške in
Gradiščanske zaposlovala okoli 2.000–2.500 delavcev, kar jo postavlja ob bok
tekstilnima koncernoma za predelavo bombaža na Goriškem in pri Porde-
noneju. Sicer so vsa podjetja v tej branži obstajala v obliki delniških družb.40
To posredno potrjuje, da je ta industrija že imela tovarniško organizirano in
močno mehanizirano proizvodnjo. Kapital za razvoj je prihajal iz enega od
glavnih centrov italijanske tekstilne industrije, Milana, ali pa od lokalnih
podjetnikov, tako z območja grofije Goriške in Gradiščanske kot Furlanske
province. Prisotnost MAR-ekonomij oz. ponovno koncentriranje v prvih po-
vojnih letih lahko pripišemo investicijam podjetniškega kapitala iz »stare«
Italije v obrate na območju bivše grofije.
Pridobivanje in distribucija električne energije
Industrija pridobivanja in distribucije električne energije se je na območju se-
verovzhodnega Jadrana razvijala v močni soodvisnosti z urbanim okoljem.
Prva podjetja, kot sta Azienda Comunale Elettricità e Gas di Trieste v Trstu
ali Società del Gas per l’illuminazione della città v Vidmu, so nastala z name-
nom distribucije elektrike za privatne uporabnike in za javne storitve v mes-
tu (razsvetljava, tramvaj). Skromne odjemalce pa so imela tudi v industriji –
v Trstu sta to bili kovinska in strojna (ladjedelniška) industrija, v Pordenonu
pa tekstilna.41 Za proizvodnjo električne energije so ta podjetja uporabljala ter-
40 V Krminu je obrat za predelavo svile od 1. 5. 1923 imelo v lasti in upravljalo podjetje »Setificio Friu-
liano Caneva – Zani & C.« To podjetje je bilo ustanovljeno 30. 4. 1923 kot delniška družba s ka-
pitalom 600.000 lir, sedežem v Krminu, z upravo pa v Vidmu. Podjetje je imelo zaposlenih okoli
160 delavk, kot pogonsko silo pa je uporabljalo elektriko od podjetja Officine Elettriche d’Isonzo.
Obstajalo je do konca leta 1928 (Archivio C. d. C. G., N. 418, 30. 3. 1925, 17. 12. 1928).
Obrat za predelavo svile v Bračanu (Brazzano) je s 1. 8. 1920 postal del delniške družbe »S. A. In-
dustrie Seriche Friuliane« s sedežem v Milanu. To podjetje, ustanovljeno 1. 3. 1920 s kapitalom
3.500.000 lir, je imelo dva obrata na območju Veneta (Lancenigo in Nervesa, pri Trevisu) in dva v
Furlanski oz. Videmski provinci (Maniago in Spilimbergo). V obratu v Bračanu so imeli zaposle-
nih 110 delavcev, s proizvodnjo pa so prenehali s 1. 6. 1928 (Archivio C. d. C. G., N. 1520, 12. 6. 1925,
1. 6. 1928).
41 V Trstu je obstajala »Azienda Comunale Elettricità e Gas di Trieste«, ki je pridobivala elektriko iz
svoje termoelektrarne in jo dobavljala mestu za javno razsvetljavo in javni prevoz (tramvaj) ter pri-
vatnikom in posameznim majhnim industrijskim obratom. Veliki industrijski obrati v Trstu (pri-
marno ladjedelnice in pripadajoča strojna industrija) so imeli svoje lastne električne centrale na
125
nom (»Società filatura cascami di seta in Sagrado«) in funkcioniral kot del
skupine (Archivio C. d. C. U., N. 2223, 23. 3. 1925; ASG, Camera di Commer-
cio di Gorizia: Archivio generale (1910–1935), Cat. III – Registro delle impre-
se (catasto industriale), šk. 16, 7. 6. 1923).
Značilna za ta tip industrije predelave svile je visoka stopnja kapitalske
in delovne intenzivnosti. Samo »Società per la filatura dei cascami di seta«
iz Milana je pred vojno na območju Furlanske province in grofije Goriške in
Gradiščanske zaposlovala okoli 2.000–2.500 delavcev, kar jo postavlja ob bok
tekstilnima koncernoma za predelavo bombaža na Goriškem in pri Porde-
noneju. Sicer so vsa podjetja v tej branži obstajala v obliki delniških družb.40
To posredno potrjuje, da je ta industrija že imela tovarniško organizirano in
močno mehanizirano proizvodnjo. Kapital za razvoj je prihajal iz enega od
glavnih centrov italijanske tekstilne industrije, Milana, ali pa od lokalnih
podjetnikov, tako z območja grofije Goriške in Gradiščanske kot Furlanske
province. Prisotnost MAR-ekonomij oz. ponovno koncentriranje v prvih po-
vojnih letih lahko pripišemo investicijam podjetniškega kapitala iz »stare«
Italije v obrate na območju bivše grofije.
Pridobivanje in distribucija električne energije
Industrija pridobivanja in distribucije električne energije se je na območju se-
verovzhodnega Jadrana razvijala v močni soodvisnosti z urbanim okoljem.
Prva podjetja, kot sta Azienda Comunale Elettricità e Gas di Trieste v Trstu
ali Società del Gas per l’illuminazione della città v Vidmu, so nastala z name-
nom distribucije elektrike za privatne uporabnike in za javne storitve v mes-
tu (razsvetljava, tramvaj). Skromne odjemalce pa so imela tudi v industriji –
v Trstu sta to bili kovinska in strojna (ladjedelniška) industrija, v Pordenonu
pa tekstilna.41 Za proizvodnjo električne energije so ta podjetja uporabljala ter-
40 V Krminu je obrat za predelavo svile od 1. 5. 1923 imelo v lasti in upravljalo podjetje »Setificio Friu-
liano Caneva – Zani & C.« To podjetje je bilo ustanovljeno 30. 4. 1923 kot delniška družba s ka-
pitalom 600.000 lir, sedežem v Krminu, z upravo pa v Vidmu. Podjetje je imelo zaposlenih okoli
160 delavk, kot pogonsko silo pa je uporabljalo elektriko od podjetja Officine Elettriche d’Isonzo.
Obstajalo je do konca leta 1928 (Archivio C. d. C. G., N. 418, 30. 3. 1925, 17. 12. 1928).
Obrat za predelavo svile v Bračanu (Brazzano) je s 1. 8. 1920 postal del delniške družbe »S. A. In-
dustrie Seriche Friuliane« s sedežem v Milanu. To podjetje, ustanovljeno 1. 3. 1920 s kapitalom
3.500.000 lir, je imelo dva obrata na območju Veneta (Lancenigo in Nervesa, pri Trevisu) in dva v
Furlanski oz. Videmski provinci (Maniago in Spilimbergo). V obratu v Bračanu so imeli zaposle-
nih 110 delavcev, s proizvodnjo pa so prenehali s 1. 6. 1928 (Archivio C. d. C. G., N. 1520, 12. 6. 1925,
1. 6. 1928).
41 V Trstu je obstajala »Azienda Comunale Elettricità e Gas di Trieste«, ki je pridobivala elektriko iz
svoje termoelektrarne in jo dobavljala mestu za javno razsvetljavo in javni prevoz (tramvaj) ter pri-
vatnikom in posameznim majhnim industrijskim obratom. Veliki industrijski obrati v Trstu (pri-
marno ladjedelnice in pripadajoča strojna industrija) so imeli svoje lastne električne centrale na
125
