Page 138 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 138
industrializacija in prostor
no industrijo je pri OMMSI, kjer so imele večji del družbenega kapitala tr-
žaške pomorske družbe, in tudi slovenska »Jadranska banka«.70 Ob preobli-
kovanju podjetja v delniško družbo leta 1928 je tržaška družina Cosulich oz.
njihova osrednja družba, Soc. Triestina di Navigazione, dejansko postala ve-
činski lastnik in glavni naročnik.71
Po številu zaposlenih in družbenem kapitalu lahko vsa tri podjetja, ki
so izvajala svojo dejavnost v Trstu, ocenimo kot srednje velika do velika pod-
jetja. Imela so najmanj 100 zaposlenih in med okoli 1.000.000 in 5.000.000
lir družbenega kapitala. Gre torej za primere podjetij, ki so predstavljala t. i.
»middle ground« med veliki ladjedelniškimi kompleksi in široko množico
majhnih kovinskih delavnic, prisotnih povsod v prostoru severovzhodnega
Jadrana pred in po prvi svetovni vojni.
SICMAT je primer kovinske oz. strojne industrije, ki je nastala v po-
vezavi s tekstilno industrijo v prostoru severovzhodnega Jadrana. Tako kot
so bila zgornja tri podjetja povezana z ladjedelniško in strojno industrijo ter
pomorsko dejavnostjo v Trstu, je bil SICMAT povezan s tekstilno industri-
jo tržaške družine Brunner. Večinski lastnik podjetja je bila Brunnerjeva del-
niška družba Cotonificio Triestino Brunner S. A.72 Osrednji namen SICMA-
T-a je bil proizvodnja strojev za tkanje in predenje.73 Nadalje je imel SICMAT
sedež podjetja v Trstu, kjer je bil tudi sedež Cotonificio Triestino Brunner
70 S postopno krepitvijo dejavnosti ladijskih družb v drugi polovici dvajsetih let je raslo tudi podje-
tje. Od družabnikov je imela največ naročil še vedno pomorska družba »Cosulich« (za leto 1926
58-% delež), od nedružabnikov pa Stabilimento Tecnico Triestino (za leto 1926 14-% delež) s svojo
tovarno strojev, »Fabbrica macchine di S. Andrea«, za katerega je podjetje, po vsej verjetnosti kot
podizvajalec, opravljalo določena dela (izdelava in/ali popravilo delov za ladijske stroje) (AST, Rg
C III 51, 5. 8. 1918, 14. 4. 1924, 7. 1. 1926).
71 Na zasedanju generalne skupščine 19. 4. 1928 je prišlo do preoblikovanja podjetja iz družbe z ome-
jeno odgovornostjo v delniško družbo. Razlog za preoblikovanje leži tako v organski rasti podje-
tja kot v uveljavitvi novega zakona o delniških družbah (Rdl 14. 4. 1927 N. 567), ki je omogočil lažje
preoblikovanje družb z omejeno odgovornostjo v delniške družbe. Novo podjetje bi podedovalo
kapital (3.200.000 lir), nepremičnine in ostalo opremo od obstoječega podjetja. Novi (stari) delni-
čarji so postali: »Cosulich« Società Triestina di Navigazione (61 % delnic), Lloyd Triestino (10,5 %
delnic), Navigazione Generale Gerolimich & Co. (10,5 % delnic), Cantiere Navale Triestino (7 %
delnic), podjetje D. Tripcovich (7 % delnic), Società di Navigazione »Oceania« (4 % delnic) (AST,
Schedario C. d. C. N. 255, 19. 4. 1928, 14. 3. 1930).
72 Ustanovitveni kapital podjetja je znašal 1.000.000 zlatih lir, razdeljen med tri delničarje: Cotoni-
ficio Triestino Brunner S. A. (60 % delnic), Banca Commerciale Italiana (20 % delnic) in Banca
Commerciale Triestina (20 % delnic) (Archivio C. d. C. TS, N. 6106, 25. 3. 1929 in 2. 8.1930)
73 »... costruzione di telai automatici e di altre macchine d’ogni genere per la filatura e tessitura ed
altri accessori ...« (Archivio C. d. C. TS, N. 6106); natančneje »... la fabbricazione degli appa-
recchi con sistema 'Casablancas' a lungo stiro e si limiterà esclusivamente alla produzione specia-
le di questi due tipi [»Casablancas« in »Ring« – »per la filatura e ritorcitura«, op. p.] ... « (Banca
Commerciale Triestina, 1925, 224)
138
no industrijo je pri OMMSI, kjer so imele večji del družbenega kapitala tr-
žaške pomorske družbe, in tudi slovenska »Jadranska banka«.70 Ob preobli-
kovanju podjetja v delniško družbo leta 1928 je tržaška družina Cosulich oz.
njihova osrednja družba, Soc. Triestina di Navigazione, dejansko postala ve-
činski lastnik in glavni naročnik.71
Po številu zaposlenih in družbenem kapitalu lahko vsa tri podjetja, ki
so izvajala svojo dejavnost v Trstu, ocenimo kot srednje velika do velika pod-
jetja. Imela so najmanj 100 zaposlenih in med okoli 1.000.000 in 5.000.000
lir družbenega kapitala. Gre torej za primere podjetij, ki so predstavljala t. i.
»middle ground« med veliki ladjedelniškimi kompleksi in široko množico
majhnih kovinskih delavnic, prisotnih povsod v prostoru severovzhodnega
Jadrana pred in po prvi svetovni vojni.
SICMAT je primer kovinske oz. strojne industrije, ki je nastala v po-
vezavi s tekstilno industrijo v prostoru severovzhodnega Jadrana. Tako kot
so bila zgornja tri podjetja povezana z ladjedelniško in strojno industrijo ter
pomorsko dejavnostjo v Trstu, je bil SICMAT povezan s tekstilno industri-
jo tržaške družine Brunner. Večinski lastnik podjetja je bila Brunnerjeva del-
niška družba Cotonificio Triestino Brunner S. A.72 Osrednji namen SICMA-
T-a je bil proizvodnja strojev za tkanje in predenje.73 Nadalje je imel SICMAT
sedež podjetja v Trstu, kjer je bil tudi sedež Cotonificio Triestino Brunner
70 S postopno krepitvijo dejavnosti ladijskih družb v drugi polovici dvajsetih let je raslo tudi podje-
tje. Od družabnikov je imela največ naročil še vedno pomorska družba »Cosulich« (za leto 1926
58-% delež), od nedružabnikov pa Stabilimento Tecnico Triestino (za leto 1926 14-% delež) s svojo
tovarno strojev, »Fabbrica macchine di S. Andrea«, za katerega je podjetje, po vsej verjetnosti kot
podizvajalec, opravljalo določena dela (izdelava in/ali popravilo delov za ladijske stroje) (AST, Rg
C III 51, 5. 8. 1918, 14. 4. 1924, 7. 1. 1926).
71 Na zasedanju generalne skupščine 19. 4. 1928 je prišlo do preoblikovanja podjetja iz družbe z ome-
jeno odgovornostjo v delniško družbo. Razlog za preoblikovanje leži tako v organski rasti podje-
tja kot v uveljavitvi novega zakona o delniških družbah (Rdl 14. 4. 1927 N. 567), ki je omogočil lažje
preoblikovanje družb z omejeno odgovornostjo v delniške družbe. Novo podjetje bi podedovalo
kapital (3.200.000 lir), nepremičnine in ostalo opremo od obstoječega podjetja. Novi (stari) delni-
čarji so postali: »Cosulich« Società Triestina di Navigazione (61 % delnic), Lloyd Triestino (10,5 %
delnic), Navigazione Generale Gerolimich & Co. (10,5 % delnic), Cantiere Navale Triestino (7 %
delnic), podjetje D. Tripcovich (7 % delnic), Società di Navigazione »Oceania« (4 % delnic) (AST,
Schedario C. d. C. N. 255, 19. 4. 1928, 14. 3. 1930).
72 Ustanovitveni kapital podjetja je znašal 1.000.000 zlatih lir, razdeljen med tri delničarje: Cotoni-
ficio Triestino Brunner S. A. (60 % delnic), Banca Commerciale Italiana (20 % delnic) in Banca
Commerciale Triestina (20 % delnic) (Archivio C. d. C. TS, N. 6106, 25. 3. 1929 in 2. 8.1930)
73 »... costruzione di telai automatici e di altre macchine d’ogni genere per la filatura e tessitura ed
altri accessori ...« (Archivio C. d. C. TS, N. 6106); natančneje »... la fabbricazione degli appa-
recchi con sistema 'Casablancas' a lungo stiro e si limiterà esclusivamente alla produzione specia-
le di questi due tipi [»Casablancas« in »Ring« – »per la filatura e ritorcitura«, op. p.] ... « (Banca
Commerciale Triestina, 1925, 224)
138
