Page 140 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 140
industrializacija in prostor
pitala in znanja. Prav tako so značilne močne MAR-ekonomije – koncentraci-
je in specializacije podjetij v drugi polovici tridesetih let, v par primerih (Raffi-
neria, Adria) tudi v okviru državnih velikanov. Velika podjetja iz teh industrij
izkazujejo vse karakteristike ključnih industrij, edino z manjšo stopnjo lokali-
zacijskih ekonomij zaradi svoje inherentne razpršenosti.
S tem se namreč razlikujejo od preostalih manjših oz. srednje velikih
podjetij. Tudi za njih so značilne urbanizacijske ekonomije, kjer Trst nastopa
večinoma v funkciji trga, manj pa kot vir podjetniškega kapitala in znanja ter
prometno središče. Pri teh podjetij so namreč opazne podjetniške pobude, ki
prihajajo iz nemestnega okolja. Zato so pri njih, skupaj z manjšo kapitalsko in
delovno intenzivnostjo, prisotnejše Jacobs-ekonomije, z redkimi koncentraci-
jami MAR-ekonomije. Generalno gledano pa vsa podjetja v teh panogah iz-
kazujejo manjšo uporabo električne energije in manj razpoložljive mehanske
pogonske sile kot ključne industrije.
Lesna industrija
Glavni lokacijski dejavniki za nastanek in razvoj lesne industrije na območju
severovzhodnega Jadrana so bili surovina, transport in trg. Obrati za predela-
vo lesa so bili locirani na območjih, kjer so bile velike gozdne površine in kjer
so imeli posamezni podjetniki imeli svoja gozdna posestva – gre za območje
od Snežnika preko Planine (pri Postojni) do Vipavske doline (pod Trnovskim
gozdom) in Gorice. Za območje Furlanske oz. Videmske province literatura
(Parmeggiani) navaja 6 večjih podjetij, a ker jih nismo uspeli locirati, ne vemo,
kje so imela svoje obrate in kakšna je bila njihova dejavnost. Za območje Pla-
nine lahko zanesljivo trdimo, da so se tam s pridobivanjem in predelavo lesa
ukvarjali že v 19. stoletju.76 Na osnovi podatkov o podjetjih v prvih povojnih le-
tih lahko podobno sklepamo tudi za območje Snežnika in Gorice. Sicer sta bili
območji Snežnika in Planine pred prvo svetovno vojno del dežele Kranjske,
po letu 1920 pa ju seka državna meja med Italijo in Kraljevino SHS/Jugoslavi-
jo. Toda, kot kažeta primera podjetij SCLABSA/SICLA in Vittorio Tomsic,
ki sta izkoriščali svoja gozdna posestva tako v Italiji kot v Jugoslaviji, je kljub
državni meji obstajala določena stopnja enotnosti znotraj lesno-predelovalne
proizvodnje na teh območjih. Tako lahko v obravnavanem obdobju (1900–
1940) opazujemo kontinuiran potek te dejavnosti, ne glede na različne admi-
nistrativne (dežela Kranjska in Avstrijsko Primorje) in državne okvirje (Kra-
ljevina Italija in Kraljevina SHS/Jugoslavija).
Ta kontinuiteta pa je povezana z drugima dvema glavnima dejavniko-
ma, to je s trgom in transportom. Trst je bil že pred prvo svetovno vojno sre-
76 Glej Pahor in Hajnal, 1981.
140
pitala in znanja. Prav tako so značilne močne MAR-ekonomije – koncentraci-
je in specializacije podjetij v drugi polovici tridesetih let, v par primerih (Raffi-
neria, Adria) tudi v okviru državnih velikanov. Velika podjetja iz teh industrij
izkazujejo vse karakteristike ključnih industrij, edino z manjšo stopnjo lokali-
zacijskih ekonomij zaradi svoje inherentne razpršenosti.
S tem se namreč razlikujejo od preostalih manjših oz. srednje velikih
podjetij. Tudi za njih so značilne urbanizacijske ekonomije, kjer Trst nastopa
večinoma v funkciji trga, manj pa kot vir podjetniškega kapitala in znanja ter
prometno središče. Pri teh podjetij so namreč opazne podjetniške pobude, ki
prihajajo iz nemestnega okolja. Zato so pri njih, skupaj z manjšo kapitalsko in
delovno intenzivnostjo, prisotnejše Jacobs-ekonomije, z redkimi koncentraci-
jami MAR-ekonomije. Generalno gledano pa vsa podjetja v teh panogah iz-
kazujejo manjšo uporabo električne energije in manj razpoložljive mehanske
pogonske sile kot ključne industrije.
Lesna industrija
Glavni lokacijski dejavniki za nastanek in razvoj lesne industrije na območju
severovzhodnega Jadrana so bili surovina, transport in trg. Obrati za predela-
vo lesa so bili locirani na območjih, kjer so bile velike gozdne površine in kjer
so imeli posamezni podjetniki imeli svoja gozdna posestva – gre za območje
od Snežnika preko Planine (pri Postojni) do Vipavske doline (pod Trnovskim
gozdom) in Gorice. Za območje Furlanske oz. Videmske province literatura
(Parmeggiani) navaja 6 večjih podjetij, a ker jih nismo uspeli locirati, ne vemo,
kje so imela svoje obrate in kakšna je bila njihova dejavnost. Za območje Pla-
nine lahko zanesljivo trdimo, da so se tam s pridobivanjem in predelavo lesa
ukvarjali že v 19. stoletju.76 Na osnovi podatkov o podjetjih v prvih povojnih le-
tih lahko podobno sklepamo tudi za območje Snežnika in Gorice. Sicer sta bili
območji Snežnika in Planine pred prvo svetovno vojno del dežele Kranjske,
po letu 1920 pa ju seka državna meja med Italijo in Kraljevino SHS/Jugoslavi-
jo. Toda, kot kažeta primera podjetij SCLABSA/SICLA in Vittorio Tomsic,
ki sta izkoriščali svoja gozdna posestva tako v Italiji kot v Jugoslaviji, je kljub
državni meji obstajala določena stopnja enotnosti znotraj lesno-predelovalne
proizvodnje na teh območjih. Tako lahko v obravnavanem obdobju (1900–
1940) opazujemo kontinuiran potek te dejavnosti, ne glede na različne admi-
nistrativne (dežela Kranjska in Avstrijsko Primorje) in državne okvirje (Kra-
ljevina Italija in Kraljevina SHS/Jugoslavija).
Ta kontinuiteta pa je povezana z drugima dvema glavnima dejavniko-
ma, to je s trgom in transportom. Trst je bil že pred prvo svetovno vojno sre-
76 Glej Pahor in Hajnal, 1981.
140
