Page 137 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 137
industrijske panoge in podjetja
zvodnjo oz. opravljanje določenih storitev. Podjetje SVEM (Società Veneta
Elettroindustriale e di Metallizzazione Anonima in Trieste) je, vsaj v dvajse-
tih letih, sodelovalo s Cantiere Navale Triestino in je tudi imelo eno od delav-
nic v Tržiču.67 SATIMA je bila specializirana za proizvodnjo ladijskih stro-
jev, OMMSA pa je pokrivala različne storitve za tržaške pomorske družbe.
V sklopu celotne ladjedelniške in strojne industrije v Trstu in bližnji okoli-
ci so torej ta podjetja zasedala izbrano polje dejavnosti. To potrjuje tudi loka-
cijski dejavnik kapitala. Nastanek SVEM-a so finančno podprla podjetja in
podjetniki iz »stare« Italije in iz Trsta – med slednjimi je bil najpomembnej-
ši Cantiere Navale Triestino (CNT) (Banca Commerciale Triestina, 1925,
237). Sicer SVEM v tridesetih letih ni več toliko sodeloval s tržaško ladjedel-
niško industrijo kot na začetku, ampak CNT oz. Cantieri Riuniti dell’Adri-
atico (CRDA) so še vedno ostajali med večjimi delničarji. Razvoj podjetja v
tem času potrjuje v poglavju o italijanski ekonomiji med obema vojnama iz-
postavljeno tezo, da je elektromehanska in elektrotehnična industrija v Itali-
ji v tridesetih letih doživljala dobro rast, tudi na račun državne politike eko-
nomske samozadostnosti oz. priprav na vojno (primer so naročila za Vojno
ministrstvo) (AST, Schedario C. d. C. N. 49, 17. 3. 1934).
Nosilni element za razvoj SATIME je bilo podjetje iz Linza (Climax
Motorenwerke und Schifswerft Linz A.G.), ki jo je podprlo ne samo s kapi-
talom, ampak tudi s svojim znanjem in logistiko. Dodatno podporo sta dala
dunajski Creditanstalt, ki je že pred vojno veliko vlagal v tržaško ladjedel-
niško industrijo,68 in osrednja tržaška banka Banca Commerciale Triestina.69
Čeprav ne vemo, v kolikšni meri je SATIMA s svojo dejavnostjo sodelovala
s tržaško-tržiško ladjedelniško in strojno industrijo, lahko na temelju struk-
ture članov upravnega odbora sklepamo, da je bila z njo intenzivno poveza-
na. Po drugi strani pa udeležba Giorgija Sanguinettija, predsednika upravne-
ga odbora podjetja »Arrigoni«, glavnega podjetja za predelavo rib v prostoru
severovzhodnega Jadrana, kaže na povezavo tudi s to panogo, saj je SATIMA
prodajala stroje za ribiške ladje Arrigonijeve flote (Archivio C. d. C. TS, N.
4561, 31. 3. 1933). Najeksplicitnejša povezanost s tržaško ladjedelniško in stroj-
67 »Di fatto per accordi presi col Cantiere suddetto [Cantiere Navale Triestino, op. p.] stiamo già al-
lestendo a Monfalcone entro il Cantiere stesso una officina che provvederà a tutti i lavori di metal-
lizzazione occorrenti a quel grande stabilimento.« (AST, Schedario C. d. C. N. 49, 18. 2. 1925)
68 Od leta 1897 lastnik večine delnic podjetja Stabilimento Tecnico Triestino (STT) (Andreozzi,
2003, 621–23; Apih, 1988, 69–70).
69 Struktura delničarjev je bila v začetku leta 1930 sledeča: Österreichische Creditanstalt (für Han-
del & Gewerbe) z Dunaja (6 % delnic), Climax Motorenwerke und Schifswerft Linz A.G. z Duna-
ja (34 % delnic), Renato Osele (24 % delnic), Banca Commerciale Triestina (40 % delnic) in še nekaj
manjših delničarjev (Archivio C. d. C. TS, N. 4561, 23. 2. 1931).
137
zvodnjo oz. opravljanje določenih storitev. Podjetje SVEM (Società Veneta
Elettroindustriale e di Metallizzazione Anonima in Trieste) je, vsaj v dvajse-
tih letih, sodelovalo s Cantiere Navale Triestino in je tudi imelo eno od delav-
nic v Tržiču.67 SATIMA je bila specializirana za proizvodnjo ladijskih stro-
jev, OMMSA pa je pokrivala različne storitve za tržaške pomorske družbe.
V sklopu celotne ladjedelniške in strojne industrije v Trstu in bližnji okoli-
ci so torej ta podjetja zasedala izbrano polje dejavnosti. To potrjuje tudi loka-
cijski dejavnik kapitala. Nastanek SVEM-a so finančno podprla podjetja in
podjetniki iz »stare« Italije in iz Trsta – med slednjimi je bil najpomembnej-
ši Cantiere Navale Triestino (CNT) (Banca Commerciale Triestina, 1925,
237). Sicer SVEM v tridesetih letih ni več toliko sodeloval s tržaško ladjedel-
niško industrijo kot na začetku, ampak CNT oz. Cantieri Riuniti dell’Adri-
atico (CRDA) so še vedno ostajali med večjimi delničarji. Razvoj podjetja v
tem času potrjuje v poglavju o italijanski ekonomiji med obema vojnama iz-
postavljeno tezo, da je elektromehanska in elektrotehnična industrija v Itali-
ji v tridesetih letih doživljala dobro rast, tudi na račun državne politike eko-
nomske samozadostnosti oz. priprav na vojno (primer so naročila za Vojno
ministrstvo) (AST, Schedario C. d. C. N. 49, 17. 3. 1934).
Nosilni element za razvoj SATIME je bilo podjetje iz Linza (Climax
Motorenwerke und Schifswerft Linz A.G.), ki jo je podprlo ne samo s kapi-
talom, ampak tudi s svojim znanjem in logistiko. Dodatno podporo sta dala
dunajski Creditanstalt, ki je že pred vojno veliko vlagal v tržaško ladjedel-
niško industrijo,68 in osrednja tržaška banka Banca Commerciale Triestina.69
Čeprav ne vemo, v kolikšni meri je SATIMA s svojo dejavnostjo sodelovala
s tržaško-tržiško ladjedelniško in strojno industrijo, lahko na temelju struk-
ture članov upravnega odbora sklepamo, da je bila z njo intenzivno poveza-
na. Po drugi strani pa udeležba Giorgija Sanguinettija, predsednika upravne-
ga odbora podjetja »Arrigoni«, glavnega podjetja za predelavo rib v prostoru
severovzhodnega Jadrana, kaže na povezavo tudi s to panogo, saj je SATIMA
prodajala stroje za ribiške ladje Arrigonijeve flote (Archivio C. d. C. TS, N.
4561, 31. 3. 1933). Najeksplicitnejša povezanost s tržaško ladjedelniško in stroj-
67 »Di fatto per accordi presi col Cantiere suddetto [Cantiere Navale Triestino, op. p.] stiamo già al-
lestendo a Monfalcone entro il Cantiere stesso una officina che provvederà a tutti i lavori di metal-
lizzazione occorrenti a quel grande stabilimento.« (AST, Schedario C. d. C. N. 49, 18. 2. 1925)
68 Od leta 1897 lastnik večine delnic podjetja Stabilimento Tecnico Triestino (STT) (Andreozzi,
2003, 621–23; Apih, 1988, 69–70).
69 Struktura delničarjev je bila v začetku leta 1930 sledeča: Österreichische Creditanstalt (für Han-
del & Gewerbe) z Dunaja (6 % delnic), Climax Motorenwerke und Schifswerft Linz A.G. z Duna-
ja (34 % delnic), Renato Osele (24 % delnic), Banca Commerciale Triestina (40 % delnic) in še nekaj
manjših delničarjev (Archivio C. d. C. TS, N. 4561, 23. 2. 1931).
137
