Page 155 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 155
industrijske panoge in podjetja
cirani v obalnih mestih, saj so imeli tam najlažji in najhitrejši dostop do rib.
Na enem kraju je bilo lahko prisotnih več obratov različnih podjetij. Tako so
imela v Gradežu obrate podjetja »S. A. prodotti alimentari G. Arrigoni &
C.« (krajše Arrigoni), »('Ampelea') Conservifici dell’antica Società Genera-
le Frencese di Conserve Alimentari« (krajše Conservifici), »Società Italiana
Prodotti Alimentari L. Torrigiani« (krajše Torrigiani) in »Alimentaire, Soci-
età anonima per l’industria delle conserve« (krajše Alimentaire).
Podjetje Arrigoni je bilo sicer ustanovljeno leta 1855 s sedežem v Geno-
vi, ukvarjalo se je s predelavo mesa in konzerviranjem. Po prvi svetovni vojni
vojni je vodstvo podjetja, tudi na osnovi izkušenj s predelavo in konzervira-
njem živil, videlo priložnost za investicije v razvoj ribje predelovalne industri-
je, ki je bila v avstrijskih deželah že močno razvita, a je bila v »stari« Italiji še
v povojih. Tako so postali lastniki obratov za predelavo rib v Gradežu (Gra-
do), Devinu, Izoli, Umagu, Fažani in na Malem Lošinju (Archivio C. d. C.
TS, N. 6925, 17. 8. 1917; Banca Commerciale Triestina, 1925, 193–94; Camera
di Commercio e industria Trieste, 1924, 239–40). Začetki podjetja Conservi-
fici segajo v leto 1881, ko je bila v Parizu ustanovljena delniška družba »Soci-
été Générale Francaise de Conserves Alimentaires S. A.«, ki je imela v lasti
obrate za konzerviranje rib v Izoli, Rovinju, Gradežu in na Cresu. Po vstopu
v stečaj in likvidaciji leta 1892 je leta 1893 podjetje prevzela Anglo-avstrijska
banka iz Trsta. Podjetje se je preimenovalo v »Conservifici dell’antica Socie-
tà Generale Francese di Conserve Alimentari della filiale della Banca Anglo-
-Austriaca a Trieste«, sedež podjetja je bil v Trstu. Poleg konzerviranja rib so
predelovali in konzervirali še razno zelenjavo in meso (Banca Commerciale
Triestina, 1925, 201). Podjetje Torrigiani pa je bilo kot delniška družba usta-
novljeno leta 1918 s sedežem v Rimu, glavnim delničarjem iz Firenc in obra-
tom v Gradežu. Namen podjetja sta bili proizvodnja in prodaja konzerv ter
ostalih prehrambenih produktov (Archivio C. d. C. G., N. 17723, 12. 6. 1925,
15. 6. 1925). Podjetje Alimentaire je bilo prav tako kot Arrigoni in Conservi-
fici ustanovljeno pred prvo svetovno vojno (17. 4. 1910), a s sedežem v Trstu.
Namen podjetja sta bili proizvodnja konzerv z živili in proizvodnja embalaže
(Archivio C. d. C. TS, N. 3197, leto 1925).
Naslednja lokacija je Izola, kjer so imela svoje obrate podjetja Arrigoni,
Conservifici in Trojan, ki ga pozneje prevzame Torrigiani,106 nato Fažana, kjer
sta bila prisotna Arrigoni in Alimentaire, Cres (Mali Lošinj in Unije) z Ar-
106 Podjetje Trojan je kot javna trgovska družba (pozneje družba z omejeno odgovornostjo) obstaja-
lo od 1. 7. 1908. Sedež podjetja je bil v Trstu, tovarna za konzerviranje živil pa v Izoli. Že leta 1919 so
tovarni v Izoli in Unijah (v Istri) prodali podjetju Torrigiani & C. iz Firenz oz. iz Rima (AST, Rg C
II 95, 22. 4. 1913; 5. 1. 1927).
155
cirani v obalnih mestih, saj so imeli tam najlažji in najhitrejši dostop do rib.
Na enem kraju je bilo lahko prisotnih več obratov različnih podjetij. Tako so
imela v Gradežu obrate podjetja »S. A. prodotti alimentari G. Arrigoni &
C.« (krajše Arrigoni), »('Ampelea') Conservifici dell’antica Società Genera-
le Frencese di Conserve Alimentari« (krajše Conservifici), »Società Italiana
Prodotti Alimentari L. Torrigiani« (krajše Torrigiani) in »Alimentaire, Soci-
età anonima per l’industria delle conserve« (krajše Alimentaire).
Podjetje Arrigoni je bilo sicer ustanovljeno leta 1855 s sedežem v Geno-
vi, ukvarjalo se je s predelavo mesa in konzerviranjem. Po prvi svetovni vojni
vojni je vodstvo podjetja, tudi na osnovi izkušenj s predelavo in konzervira-
njem živil, videlo priložnost za investicije v razvoj ribje predelovalne industri-
je, ki je bila v avstrijskih deželah že močno razvita, a je bila v »stari« Italiji še
v povojih. Tako so postali lastniki obratov za predelavo rib v Gradežu (Gra-
do), Devinu, Izoli, Umagu, Fažani in na Malem Lošinju (Archivio C. d. C.
TS, N. 6925, 17. 8. 1917; Banca Commerciale Triestina, 1925, 193–94; Camera
di Commercio e industria Trieste, 1924, 239–40). Začetki podjetja Conservi-
fici segajo v leto 1881, ko je bila v Parizu ustanovljena delniška družba »Soci-
été Générale Francaise de Conserves Alimentaires S. A.«, ki je imela v lasti
obrate za konzerviranje rib v Izoli, Rovinju, Gradežu in na Cresu. Po vstopu
v stečaj in likvidaciji leta 1892 je leta 1893 podjetje prevzela Anglo-avstrijska
banka iz Trsta. Podjetje se je preimenovalo v »Conservifici dell’antica Socie-
tà Generale Francese di Conserve Alimentari della filiale della Banca Anglo-
-Austriaca a Trieste«, sedež podjetja je bil v Trstu. Poleg konzerviranja rib so
predelovali in konzervirali še razno zelenjavo in meso (Banca Commerciale
Triestina, 1925, 201). Podjetje Torrigiani pa je bilo kot delniška družba usta-
novljeno leta 1918 s sedežem v Rimu, glavnim delničarjem iz Firenc in obra-
tom v Gradežu. Namen podjetja sta bili proizvodnja in prodaja konzerv ter
ostalih prehrambenih produktov (Archivio C. d. C. G., N. 17723, 12. 6. 1925,
15. 6. 1925). Podjetje Alimentaire je bilo prav tako kot Arrigoni in Conservi-
fici ustanovljeno pred prvo svetovno vojno (17. 4. 1910), a s sedežem v Trstu.
Namen podjetja sta bili proizvodnja konzerv z živili in proizvodnja embalaže
(Archivio C. d. C. TS, N. 3197, leto 1925).
Naslednja lokacija je Izola, kjer so imela svoje obrate podjetja Arrigoni,
Conservifici in Trojan, ki ga pozneje prevzame Torrigiani,106 nato Fažana, kjer
sta bila prisotna Arrigoni in Alimentaire, Cres (Mali Lošinj in Unije) z Ar-
106 Podjetje Trojan je kot javna trgovska družba (pozneje družba z omejeno odgovornostjo) obstaja-
lo od 1. 7. 1908. Sedež podjetja je bil v Trstu, tovarna za konzerviranje živil pa v Izoli. Že leta 1919 so
tovarni v Izoli in Unijah (v Istri) prodali podjetju Torrigiani & C. iz Firenz oz. iz Rima (AST, Rg C
II 95, 22. 4. 1913; 5. 1. 1927).
155
