Page 159 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 159
industrijske panoge in podjetja
ka ter živega srebra kažejo značilnosti ključnih industrij, z visoko stopnjo ka-
pitalske in delovne intenzivnosti (v primeru svinca in cinka ter živega srebra)
ter uporabo električne energije, s to posebnostjo, da sta kapital in znanje za nji-
hov razvoj prihajala izključno iz »stare« Italije. Poglavitna razlika med prvo
skupino »razpršenih« industrij in ključnimi ter »mešanimi« industrijami je
v šibkih urbanizacijskih ekonomijah, kar jih ločuje od vseh ostalih skupin in-
dustrij. Hkrati pa je njihov razvoj, najizrazitejši v tridesetih letih, tesno preple-
ten z državnim stimuliranjem tistih tipov industrij, ki se ukvarjajo s pridobi-
vanjem specifičnih oz. »strateških« rud.
Drugo skupino »razpršenih industrij« pa definira kombinacija izrazi-
to močnih urbanizacijskih ekonomij in razpršenosti. Gre za veliko množico
manjših do srednje velikih obratov z nizko stopnjo kapitalske in delovne in-
tenzivnosti (razen zelo redkih izjem). Podjetja v tej skupini so bila tesno po-
vezana s funkcijo mest (Trsta in Gorice) kot trgov za izdelke (npr. opekar-
ska industrija) in funkcijo Trsta kot prometnega središča (npr. kamnolomska
industrija). Ta povezanost pa dodatno potrjuje vlogo Trsta kot regionalne-
ga pola rasti. Posebnost te skupine so močne Jacobs-ekonomije v obliki pod-
jetniških pobud in kapitala tako iz mestnega (tržaškega) kot iz lokalnega,
nemestnega okolja in MAR-ekonomije pri prenosih znanja in kapitala med
podjetji. Obstajajo tudi primeri omejenih koncentracij dejavnosti kot loka-
lizacijskih ekonomij, najbolj v kamnolomski industriji. Splošno gledano pa
je ta skupina podobna skupini manjših in srednje velikih podjetij iz »meša-
nih« industrij.
Pridobivanje boksita
Industrija izkopavanja boksita kot osnovne surovine za produkcijo aluminija
je na območju severozahodnega Jadrana obstajala izključno na območju Istre,
kjer so se nahajala edina nahajališča boksita v vsej Italiji.122 Po podatkih Rivista
del Servizio Minerario za leto 1924 je leta 1923 od izkopanih 107 tisoč ton bo-
ksita v Italiji Regione Giulia oz. Istra prispevala 91 tisoč ton (85 %) (Livi, 1925,
28). Ista situacija je bila tudi petnajst let pozneje, saj Censimento industria-
le e commerciale iz leta 1937 navaja, da so v Istri v tem letu izkopali ves boksit
v Italiji (334 tisoč ton od 336) (ISTAT, Censimento industriale e commercia-
le, 1937–1939, 20).
Z izkopavanjem in prodajo boksita so se ukvarjale štiri delniške družbe
in dve družbi z omejeno odgovornostjo, ki so vse bile ustanovljene po prvi sve-
122 »In particular modo importante è la produzione, di cui la Venezia Giulia ha in Italia la esclusività,
di un ottimo minerale di bauxite, che trova larghissimo esito all’estero per l’alta percentuale di
alluminio contenutavi.« (Banca Commerciale Triestina, 1925, XXIX)
159
ka ter živega srebra kažejo značilnosti ključnih industrij, z visoko stopnjo ka-
pitalske in delovne intenzivnosti (v primeru svinca in cinka ter živega srebra)
ter uporabo električne energije, s to posebnostjo, da sta kapital in znanje za nji-
hov razvoj prihajala izključno iz »stare« Italije. Poglavitna razlika med prvo
skupino »razpršenih« industrij in ključnimi ter »mešanimi« industrijami je
v šibkih urbanizacijskih ekonomijah, kar jih ločuje od vseh ostalih skupin in-
dustrij. Hkrati pa je njihov razvoj, najizrazitejši v tridesetih letih, tesno preple-
ten z državnim stimuliranjem tistih tipov industrij, ki se ukvarjajo s pridobi-
vanjem specifičnih oz. »strateških« rud.
Drugo skupino »razpršenih industrij« pa definira kombinacija izrazi-
to močnih urbanizacijskih ekonomij in razpršenosti. Gre za veliko množico
manjših do srednje velikih obratov z nizko stopnjo kapitalske in delovne in-
tenzivnosti (razen zelo redkih izjem). Podjetja v tej skupini so bila tesno po-
vezana s funkcijo mest (Trsta in Gorice) kot trgov za izdelke (npr. opekar-
ska industrija) in funkcijo Trsta kot prometnega središča (npr. kamnolomska
industrija). Ta povezanost pa dodatno potrjuje vlogo Trsta kot regionalne-
ga pola rasti. Posebnost te skupine so močne Jacobs-ekonomije v obliki pod-
jetniških pobud in kapitala tako iz mestnega (tržaškega) kot iz lokalnega,
nemestnega okolja in MAR-ekonomije pri prenosih znanja in kapitala med
podjetji. Obstajajo tudi primeri omejenih koncentracij dejavnosti kot loka-
lizacijskih ekonomij, najbolj v kamnolomski industriji. Splošno gledano pa
je ta skupina podobna skupini manjših in srednje velikih podjetij iz »meša-
nih« industrij.
Pridobivanje boksita
Industrija izkopavanja boksita kot osnovne surovine za produkcijo aluminija
je na območju severozahodnega Jadrana obstajala izključno na območju Istre,
kjer so se nahajala edina nahajališča boksita v vsej Italiji.122 Po podatkih Rivista
del Servizio Minerario za leto 1924 je leta 1923 od izkopanih 107 tisoč ton bo-
ksita v Italiji Regione Giulia oz. Istra prispevala 91 tisoč ton (85 %) (Livi, 1925,
28). Ista situacija je bila tudi petnajst let pozneje, saj Censimento industria-
le e commerciale iz leta 1937 navaja, da so v Istri v tem letu izkopali ves boksit
v Italiji (334 tisoč ton od 336) (ISTAT, Censimento industriale e commercia-
le, 1937–1939, 20).
Z izkopavanjem in prodajo boksita so se ukvarjale štiri delniške družbe
in dve družbi z omejeno odgovornostjo, ki so vse bile ustanovljene po prvi sve-
122 »In particular modo importante è la produzione, di cui la Venezia Giulia ha in Italia la esclusività,
di un ottimo minerale di bauxite, che trova larghissimo esito all’estero per l’alta percentuale di
alluminio contenutavi.« (Banca Commerciale Triestina, 1925, XXIX)
159
