Page 158 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 158
industrializacija in prostor
Za obdobje velike krize in let po njej pa so značilne MAR-ekonomi-
je, torej koncentriranje industrije in specializacija. Tako v času krize propade
podjetje Torrigiani, njegove obrate dobi Arrigoni, ki je v drugi polovici tride-
setih let upravljal z dvema skupinama obratov – eni so bili na območju seve-
rovzhodnega Jadrana, drugi v »stari« Italiji (na območju Toskane in Emilia-
-Romagne).118 Tedaj so se obrati modernizirali in specializirali za proizvodnjo
posameznih izdelkov (različna zelenjava in ribe), podjetje pa je tudi razpo-
lagalo z lastno ribiško floto.119 Kriza je privedla tudi do formalne združitve
Conservifici dell’antica Società Generale Francese di Conserve Alimentari-
je v Ampeleao (leta 1933), ki je prav tako investirala v širjenje svoje proizvo-
dnje z ustanovitvijo tovarne na Lastovem (Archivio C. d. C. TS, N. 9107, 27.
4. 1936) in lastno ribiško floto. Alimentaire pa se je preusmeril v kovinsko in-
dustrijo (Archivio C. d. C. TS, N. 3197, 24. 4. 1939). Pred začetkom druge sve-
tovne vojne je bila torej industrija predelave rib na območju severovzhodnega
Jadrana močno koncentrirana, s samo dvema velikima podjetjema (Arrigoni
in Ampelea), a s tovarniško organizirano in specializirano proizvodnjo120 ter
z velikim številom zaposlenih121, pri čemer je Arrigoni spadal med največja in-
dustrijska podjetja v prostoru severovzhodnega Jadrana.
Razpršene industrije
Razpršene industrije lahko razdelimo v dve skupini. V prvo spadajo industri-
ja pridobivanja boksita, silicija, svinca in cinka ter živega srebra, v drugo pa ka-
mnolomska in opekarska industrija. Skupna značilnost obeh skupin je močna
razpršenost obratov (razpršena industrija). Industrije v prvi skupini imajo sku-
pne šibke urbanizacijske ekonomije. Industrija pridobivanja boksita kaže zna-
čilnosti »mešane« industrije, z razdvojenostjo med dve večji podjetji in več
manjših podjetij, ter močne MAR-ekonomije v tridesetih letih. Toda Trst je
bil le deloma vir podjetniškega znanja in kapitala, medtem ko ni bil niti trg za
produkte niti prometno središče. Industrije pridobivanja silicija, svinca in cin-
118 Sredi leta 1937 je Arrigoni imel obrate v Izoli, Gradežu, Umagu, Fažani, Malem Lošinju in Unijah,
Pulju, Ceseni, Sestu Fiorentinu in Pistoiji, z okoli 3.500 zaposlenimi delavci (ACS, Segreteria Par-
ticolare del Duce, Carteggio Ordinario, Soc. An. Prodotti Alimentari »G. Arrigoni«, 9. 6. 1937).
119 Arrigoni je sodeloval pri ustanovitvi podjetja »Società Anonima Industria Pesca Atlantica (S. A.
I. P. A.)«, ki je razpolagala s floto osmih ribiških ladij, s pomočjo katerih bi se lahko oskrbovali z ri-
bami iz Atlantika in z obal Turčije (Archivio C. d. C. TS, N. 6925, 22. 3. 1938).
120 Največja obrata obeh podjetij sta bila v Izoli (Archivio C. d. C. TS, N. 6925, 22. 3. 1938; Archivio C.
d. C. TS, N. 9107, 31. 12. 1934).
121 Arrigoni je v drugi polovici tridesetih let na račun razširitve proizvodnje in modernizacije obratov
na novo zaposlil za okoli 40 % več delavcev in je tedaj imel zaposlenih okoli 5.000 delavcev (ACS,
Segreteria Particolare del Duce, Carteggio Ordinario, Soc. An. Prodotti Alimentari »G. Arrigo-
ni«, 9. 6. 1937).
158
Za obdobje velike krize in let po njej pa so značilne MAR-ekonomi-
je, torej koncentriranje industrije in specializacija. Tako v času krize propade
podjetje Torrigiani, njegove obrate dobi Arrigoni, ki je v drugi polovici tride-
setih let upravljal z dvema skupinama obratov – eni so bili na območju seve-
rovzhodnega Jadrana, drugi v »stari« Italiji (na območju Toskane in Emilia-
-Romagne).118 Tedaj so se obrati modernizirali in specializirali za proizvodnjo
posameznih izdelkov (različna zelenjava in ribe), podjetje pa je tudi razpo-
lagalo z lastno ribiško floto.119 Kriza je privedla tudi do formalne združitve
Conservifici dell’antica Società Generale Francese di Conserve Alimentari-
je v Ampeleao (leta 1933), ki je prav tako investirala v širjenje svoje proizvo-
dnje z ustanovitvijo tovarne na Lastovem (Archivio C. d. C. TS, N. 9107, 27.
4. 1936) in lastno ribiško floto. Alimentaire pa se je preusmeril v kovinsko in-
dustrijo (Archivio C. d. C. TS, N. 3197, 24. 4. 1939). Pred začetkom druge sve-
tovne vojne je bila torej industrija predelave rib na območju severovzhodnega
Jadrana močno koncentrirana, s samo dvema velikima podjetjema (Arrigoni
in Ampelea), a s tovarniško organizirano in specializirano proizvodnjo120 ter
z velikim številom zaposlenih121, pri čemer je Arrigoni spadal med največja in-
dustrijska podjetja v prostoru severovzhodnega Jadrana.
Razpršene industrije
Razpršene industrije lahko razdelimo v dve skupini. V prvo spadajo industri-
ja pridobivanja boksita, silicija, svinca in cinka ter živega srebra, v drugo pa ka-
mnolomska in opekarska industrija. Skupna značilnost obeh skupin je močna
razpršenost obratov (razpršena industrija). Industrije v prvi skupini imajo sku-
pne šibke urbanizacijske ekonomije. Industrija pridobivanja boksita kaže zna-
čilnosti »mešane« industrije, z razdvojenostjo med dve večji podjetji in več
manjših podjetij, ter močne MAR-ekonomije v tridesetih letih. Toda Trst je
bil le deloma vir podjetniškega znanja in kapitala, medtem ko ni bil niti trg za
produkte niti prometno središče. Industrije pridobivanja silicija, svinca in cin-
118 Sredi leta 1937 je Arrigoni imel obrate v Izoli, Gradežu, Umagu, Fažani, Malem Lošinju in Unijah,
Pulju, Ceseni, Sestu Fiorentinu in Pistoiji, z okoli 3.500 zaposlenimi delavci (ACS, Segreteria Par-
ticolare del Duce, Carteggio Ordinario, Soc. An. Prodotti Alimentari »G. Arrigoni«, 9. 6. 1937).
119 Arrigoni je sodeloval pri ustanovitvi podjetja »Società Anonima Industria Pesca Atlantica (S. A.
I. P. A.)«, ki je razpolagala s floto osmih ribiških ladij, s pomočjo katerih bi se lahko oskrbovali z ri-
bami iz Atlantika in z obal Turčije (Archivio C. d. C. TS, N. 6925, 22. 3. 1938).
120 Največja obrata obeh podjetij sta bila v Izoli (Archivio C. d. C. TS, N. 6925, 22. 3. 1938; Archivio C.
d. C. TS, N. 9107, 31. 12. 1934).
121 Arrigoni je v drugi polovici tridesetih let na račun razširitve proizvodnje in modernizacije obratov
na novo zaposlil za okoli 40 % več delavcev in je tedaj imel zaposlenih okoli 5.000 delavcev (ACS,
Segreteria Particolare del Duce, Carteggio Ordinario, Soc. An. Prodotti Alimentari »G. Arrigo-
ni«, 9. 6. 1937).
158
