Page 160 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 160
industrializacija in prostor
tovni vojni. Izpostavljamo samo štiri najpomembnejša podjetja. Eno od vo-
dilnih podjetij je bilo »SAMT« Società Anonima Mineraria Triestina. Kot
delniška družba je bilo ustanovljeno 4. 5. 1921 s sedežem v Trstu. Prvi delni-
čarji so prihajali iz vrst tržaške ekonomske elite, pri čemer je prednjačila Ban-
ca Commerciale Triestina. Namen podjetja je bilo pridobivanje boksita, sprva
na lokaciji okoli Žminja, Labina in Vižinade, pri čemer je zaposlovalo 300 de-
lavcev (Banca Commerciale Triestina, 1925, 160).
S. A. I. B. (Società Anonima Italiana delle bauxiti) je bil ustanovljen 28.
5. 1924 v Trstu, na osnovi koncesije za pridobivanje boksita, ki ga je imel Sin-
dacato Minerario Italiano per la Venezia Giulia Società Anonima iz Trsta.
Namen omenjenega Združenja je bil najti in analizirati najdišča boksita v Is-
tri in na temelju teh analiz pognati dejavnost podjetja oz. ga opremiti za izko-
riščanje teh najdišč. Tako je imel SAIB v najemu (od puljske občine) zemljiš-
ča za kopanje boksita pri kraju Boncastello (ali Buoncastello) v puljski občini,
ki jih je začelo izkoriščati leta 1926 (AST, Rg B IV 70, 28. 5. 1924).
Podjetje »Mineraria Triestina« je nastalo 22. 11. 1920 kot družba z ome-
jeno odgovornostjo za izkopavanje in prodajo boksita, s pogodbo med deve-
timi družabniki, od katerih moramo izpostaviti Ernesta Leknerja, trgovca iz
Trsta, in inženirja Bruna Slocovicha, ki je sodeloval tudi pri ustanovitvi SA-
IB-a. Leta 1922 se je podjetje dokapitaliziralo, pri čemer je imela tržaška dru-
žina Brunner preko ARSE in Fratelli Brunner v lasti dobro tretjino delni-
škega kapitala. Ta dogodek predstavlja uvod v tesnejše sodelovanje podjetja
z ARSO. Mineraria Triestina je namreč v začetnem letu izvajala intenzivna
raziskovanja na svojih poljih pri Labinu, kjer je bil glavni obrat ARSE pri za-
livu Duga luka pri Labinu ter pri Sv. Petru u Šumi in Višnjanu, ki sta nedaleč
od polj SAMT-a (Sv. Petar je blizu Žminja, Višnjan pa pri Vižinadi). Zaradi
omejenih finančnih sredstev je podjetje izkoriščalo samo najdišče pri Sv. Pe-
tru u Šumi, ki je ležal blizu glavne železniške povezave Pulj–Trst, preko kate-
re bi podjetje najlažje transportiralo rudo do pristanišč (v tem primeru Pulja
ali Trsta) (AST, Rg C IV 55, 22. 11. 1920 in 1. 6. 1922).
Podjetje »Società anonima per l’escavo e l’industria di minerali d’al-
luminio« je bilo ustanovljeno 23. 2. 1920 kot delniška družba na Reki, z ve-
činskim kapitalom madžarskega podjetja Società dell’alluminio di Budapest
v obliki prostih najdišč rude pri Lubenicah na otoku Cresu (Comune di San
Giovanni) in v okolici Labina (S. Domenica di Albona oz. Sv. Nedelja ter Su-
mberesi oz. Stepančići). Ker gre za podjetje, ki je bilo v večinski lasti tuje, nei-
talijanske družbe, izvajalo pa svoje dejavnosti na novem italijanskem ozemlju,
je kmalu prišlo do »podržavljenja«. Na izrednem zasedanju generalne skup-
160
tovni vojni. Izpostavljamo samo štiri najpomembnejša podjetja. Eno od vo-
dilnih podjetij je bilo »SAMT« Società Anonima Mineraria Triestina. Kot
delniška družba je bilo ustanovljeno 4. 5. 1921 s sedežem v Trstu. Prvi delni-
čarji so prihajali iz vrst tržaške ekonomske elite, pri čemer je prednjačila Ban-
ca Commerciale Triestina. Namen podjetja je bilo pridobivanje boksita, sprva
na lokaciji okoli Žminja, Labina in Vižinade, pri čemer je zaposlovalo 300 de-
lavcev (Banca Commerciale Triestina, 1925, 160).
S. A. I. B. (Società Anonima Italiana delle bauxiti) je bil ustanovljen 28.
5. 1924 v Trstu, na osnovi koncesije za pridobivanje boksita, ki ga je imel Sin-
dacato Minerario Italiano per la Venezia Giulia Società Anonima iz Trsta.
Namen omenjenega Združenja je bil najti in analizirati najdišča boksita v Is-
tri in na temelju teh analiz pognati dejavnost podjetja oz. ga opremiti za izko-
riščanje teh najdišč. Tako je imel SAIB v najemu (od puljske občine) zemljiš-
ča za kopanje boksita pri kraju Boncastello (ali Buoncastello) v puljski občini,
ki jih je začelo izkoriščati leta 1926 (AST, Rg B IV 70, 28. 5. 1924).
Podjetje »Mineraria Triestina« je nastalo 22. 11. 1920 kot družba z ome-
jeno odgovornostjo za izkopavanje in prodajo boksita, s pogodbo med deve-
timi družabniki, od katerih moramo izpostaviti Ernesta Leknerja, trgovca iz
Trsta, in inženirja Bruna Slocovicha, ki je sodeloval tudi pri ustanovitvi SA-
IB-a. Leta 1922 se je podjetje dokapitaliziralo, pri čemer je imela tržaška dru-
žina Brunner preko ARSE in Fratelli Brunner v lasti dobro tretjino delni-
škega kapitala. Ta dogodek predstavlja uvod v tesnejše sodelovanje podjetja
z ARSO. Mineraria Triestina je namreč v začetnem letu izvajala intenzivna
raziskovanja na svojih poljih pri Labinu, kjer je bil glavni obrat ARSE pri za-
livu Duga luka pri Labinu ter pri Sv. Petru u Šumi in Višnjanu, ki sta nedaleč
od polj SAMT-a (Sv. Petar je blizu Žminja, Višnjan pa pri Vižinadi). Zaradi
omejenih finančnih sredstev je podjetje izkoriščalo samo najdišče pri Sv. Pe-
tru u Šumi, ki je ležal blizu glavne železniške povezave Pulj–Trst, preko kate-
re bi podjetje najlažje transportiralo rudo do pristanišč (v tem primeru Pulja
ali Trsta) (AST, Rg C IV 55, 22. 11. 1920 in 1. 6. 1922).
Podjetje »Società anonima per l’escavo e l’industria di minerali d’al-
luminio« je bilo ustanovljeno 23. 2. 1920 kot delniška družba na Reki, z ve-
činskim kapitalom madžarskega podjetja Società dell’alluminio di Budapest
v obliki prostih najdišč rude pri Lubenicah na otoku Cresu (Comune di San
Giovanni) in v okolici Labina (S. Domenica di Albona oz. Sv. Nedelja ter Su-
mberesi oz. Stepančići). Ker gre za podjetje, ki je bilo v večinski lasti tuje, nei-
talijanske družbe, izvajalo pa svoje dejavnosti na novem italijanskem ozemlju,
je kmalu prišlo do »podržavljenja«. Na izrednem zasedanju generalne skup-
160
