Page 157 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 157
industrijske panoge in podjetja
setih let, v času nove avtarkične ekonomske usmeritve Italije, dva »domača«
državna klienta (vojno ministrstvo in državno mornarico) (Archivio C. d. C.
TS, N. 6925, 4. 3. 1937; ACS, Segreteria Particolare del Duce, Carteggio Ordi-
nario, Soc. An. Prodotti Alimentari »G. Arrigoni« 509.220, 3. 3. 1939)
Pri lokacijskem dejavniku kapitala lahko opazimo več primerov Jacobs-
ekonomij, saj je bila večina podjetij ustanovljenih s kapitalom neindustrijske
provenience. Razvoj Conservificijev je podprla Anglo-avstrijska banka iz Tr-
sta, Alimentarie avstrijsko podjetje iz Trsta,113 Trojan so ustanovili trgovci in
(bančni) uslužbenci iz Trsta ter podjetnik iz Izole,114 Depangher in SALO
prav tako podjetniki, posestniki in posamezniki različnih poklicev iz Kopra,
Trsta ter Izole.115 Pri tem so bila manjša do srednje velika podjetja, kot so Tro-
jan, Depangher in SALA, ustanovljena kot javne trgovske družbe ali družbe
z omejeno odgovornostjo, večja podjetja, kot sta Alimentaire in Conservifi-
ci, pa kot delniške družbe. Ravno oblika in velikost podjetja kažeta na razli-
ko med bolj »lokalnimi« (iz Kopra in Izole) podjetniškimi pobudami (pri-
mer podjetij SALA in Depangher) in bolj »centralnimi« (iz Trsta!) (primer:
Conservifici in Alimentaire).
Tudi pri razvoju podjetij po prvi svetovni vojni lahko opazimo Jacobs-
-ekonomije. Arrigoni, ki je nastal kot podjetje za predelavo in konzerviranje
mesa v Genovi, se je po vojni z nakupom obratov na območju severovzhodne-
ga Jadrana preusmeril v predelavo in konzerviranje rib. Pri tem si je pomagal s
širokim podjetniškim znanjem, z izkušnjami in zvezami, ki so jih imeli člani
vodstva, in s podporo glavne tržaške banke, Banca Commerciale Triestina.116
Conservifici so bili po vojni »nacionalizirani« s strani »sestrskega« podje-
tja Ampelea iz Rovinja, pri čemer je imela v obeh podjetij pred prvo svetovno
vojno glavno vlogo Anglo-avstrijska banka iz Trsta, po vojni pa sta v rovinj-
skem podjetju glavna delničarja postali italijanski banki Banca Commerciale
Italiana in Banca Italiana di Sconto.117 Prva povojna leta so torej v to industri-
jo prinesla podjetniški in bančni kapital iz »stare« Italije – poleg Arrigonija
in Conservificijev je podjetje Trojan prodalo svoje obrate podjetju Torrigiani
iz Rima, ki si je pridobilo tudi obrat v Gradežu.
113 Archivio C. d. C. TS, N. 3197, 17. 4. 1910
114 AST, Rg C II 95, 22. 4. 1913
115 Za Depangher glej AST, Rg C II 125, za S. A. L. A. pa Archivio C. d. C. TS, N. 354, 29. 8. 1923.
116 Banca Commerciale Triestina, 1925, 193–94.
117 Podjetje »Ampelea« Società Anonima di Distillazione e d’Industrie Chimiche je leta 1923 prido-
bilo državno koncesijo za ponovni zagon podjetja »Conservifici ...« pod istim imenom, pri čemer
je »Ampelea« postala večinski lastnik (AST, Schedario C. d. C. N. 326)
157
setih let, v času nove avtarkične ekonomske usmeritve Italije, dva »domača«
državna klienta (vojno ministrstvo in državno mornarico) (Archivio C. d. C.
TS, N. 6925, 4. 3. 1937; ACS, Segreteria Particolare del Duce, Carteggio Ordi-
nario, Soc. An. Prodotti Alimentari »G. Arrigoni« 509.220, 3. 3. 1939)
Pri lokacijskem dejavniku kapitala lahko opazimo več primerov Jacobs-
ekonomij, saj je bila večina podjetij ustanovljenih s kapitalom neindustrijske
provenience. Razvoj Conservificijev je podprla Anglo-avstrijska banka iz Tr-
sta, Alimentarie avstrijsko podjetje iz Trsta,113 Trojan so ustanovili trgovci in
(bančni) uslužbenci iz Trsta ter podjetnik iz Izole,114 Depangher in SALO
prav tako podjetniki, posestniki in posamezniki različnih poklicev iz Kopra,
Trsta ter Izole.115 Pri tem so bila manjša do srednje velika podjetja, kot so Tro-
jan, Depangher in SALA, ustanovljena kot javne trgovske družbe ali družbe
z omejeno odgovornostjo, večja podjetja, kot sta Alimentaire in Conservifi-
ci, pa kot delniške družbe. Ravno oblika in velikost podjetja kažeta na razli-
ko med bolj »lokalnimi« (iz Kopra in Izole) podjetniškimi pobudami (pri-
mer podjetij SALA in Depangher) in bolj »centralnimi« (iz Trsta!) (primer:
Conservifici in Alimentaire).
Tudi pri razvoju podjetij po prvi svetovni vojni lahko opazimo Jacobs-
-ekonomije. Arrigoni, ki je nastal kot podjetje za predelavo in konzerviranje
mesa v Genovi, se je po vojni z nakupom obratov na območju severovzhodne-
ga Jadrana preusmeril v predelavo in konzerviranje rib. Pri tem si je pomagal s
širokim podjetniškim znanjem, z izkušnjami in zvezami, ki so jih imeli člani
vodstva, in s podporo glavne tržaške banke, Banca Commerciale Triestina.116
Conservifici so bili po vojni »nacionalizirani« s strani »sestrskega« podje-
tja Ampelea iz Rovinja, pri čemer je imela v obeh podjetij pred prvo svetovno
vojno glavno vlogo Anglo-avstrijska banka iz Trsta, po vojni pa sta v rovinj-
skem podjetju glavna delničarja postali italijanski banki Banca Commerciale
Italiana in Banca Italiana di Sconto.117 Prva povojna leta so torej v to industri-
jo prinesla podjetniški in bančni kapital iz »stare« Italije – poleg Arrigonija
in Conservificijev je podjetje Trojan prodalo svoje obrate podjetju Torrigiani
iz Rima, ki si je pridobilo tudi obrat v Gradežu.
113 Archivio C. d. C. TS, N. 3197, 17. 4. 1910
114 AST, Rg C II 95, 22. 4. 1913
115 Za Depangher glej AST, Rg C II 125, za S. A. L. A. pa Archivio C. d. C. TS, N. 354, 29. 8. 1923.
116 Banca Commerciale Triestina, 1925, 193–94.
117 Podjetje »Ampelea« Società Anonima di Distillazione e d’Industrie Chimiche je leta 1923 prido-
bilo državno koncesijo za ponovni zagon podjetja »Conservifici ...« pod istim imenom, pri čemer
je »Ampelea« postala večinski lastnik (AST, Schedario C. d. C. N. 326)
157
