Page 177 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 177
industrijske panoge in podjetja
Drugo večje podjetje na Nabrežini, »Industria Marmifera Pietro Fa-
vetti«, je imelo dolgo tradicijo, saj je s kamnolomsko dejavnostjo začelo že leta
1855 (tedaj je bil lastnik Giuseppe Juch iz Gorice, potem pa je podjetje prevzel
njegov zet Pietro Favetti) (Brecelj, Legiša in Vogrič, 1989, 68). Uspešno je pres-
talo prvo svetovno vojno in bilo aktivno tudi po njej. Leta 1923 je Pietro Fa-
vetti prenesel svoje podjetje na otroke Giacoma, Luciana in Anito, ki so z 22.
9. 1926 podjetje uradno preoblikovali v »Industria Marmifera Pietro Favetti,
società in nome collettivo«, s sedežem v Nabrežini in kapitalom 1.300.000 lir
(AST, Rg A XI 134, 2. 11. 1926).
S tem preoblikovanjem je podjetje imelo namen agresivneje razširiti svo-
jo dejavnost. Tako so v začetku leta 1927 zaprosili za kredit 1.000.000 lir pri
Consorzio sovvenzioni su valori industriali. Podjetje se je lahko pohvalilo z
dobro produkcijo in prodajo v preteklih letih, saj je vrednost prodaje za leto
1919 znašala 77.500 lir, za leto 1923 1.150.000, za leto 1925 pa 3.679.759 lir, med-
tem ko so vrednost podjetja ocenjevali na 4.200.000 lir. Tako kot ostala nab-
režinska podjetja v tistem času je bilo prisotno na domačem trgu oz. je po-
magalo graditi v Milanu, Comu in Trstu, a je tudi posebej poudarjalo izvoz
v tujino. Število zaposlenih v podjetju je bilo 378 (tako delavcev kot ostalih
uslužbencev), kar ga je glede na vrednost proizvodnje, prodaje ter število za-
poslenih postavljalo ob bok podjetju »Cava Romana di Nabresina«. Pričako-
vani kredit so nameravali izkoristiti predvsem za razširitev proizvodnje za iz-
voz v tujino, kjer je od začetka dvajsetih let vladalo vedno večje povpraševanj
(ASBI, Consorzio ..., Corda N. 690, fasc. 30, 14. 1. 1927 in 22. 1. 1927).
Podjetju prošnja za kredit ni bila ugodena. V začetku leta 1934 je IRI
odobril kredit podjetju za pokritje dolgov v višini 600.000 lir. Največji
delež je šel za pokritje obveznosti do podjetja Gorlato, s katerim je Favetti
aprila 1932 načrtoval združitev v delniško družbo. Poročilo IRI navaja, kako
podjetje Favetti razpolaga z zelo dobrim kamnom, kvalitetno opremo in teh-
nično usposobljeno delovno silo, a sta ga preagresivna širitev in slaba situaci-
ja v gradbeni industriji v začetku tridesetih let pripeljali v dolgove (Archivio
IRI, Pratiche degli uffici (Numerazione Nera), Atti ..., Sezione Finanziamen-
ti ..., Consiglio del 29. 3. 1934, Elenco A.)). Uradno je podjetje vstopilo v stečaj
leta 1936.
Med »družinska« podjetja na Nabrežini spada tudi »Filli Zandome-
ni«, ki sta ga leta 1928 kot javno trgovsko družbo ustanovila brata Zandome-
ni, Alberto (rojen na Nabrežini, živeč in delujoč kot uslužbenec v Trstu) in
Tomaso (rojen na Nabrežini, kjer je živel in delal kot podjetnik). Po vsej ver-
jetnosti je imel Tomaž tedaj v lasti delavnico ali večji obrat za pridobivanje
177
Drugo večje podjetje na Nabrežini, »Industria Marmifera Pietro Fa-
vetti«, je imelo dolgo tradicijo, saj je s kamnolomsko dejavnostjo začelo že leta
1855 (tedaj je bil lastnik Giuseppe Juch iz Gorice, potem pa je podjetje prevzel
njegov zet Pietro Favetti) (Brecelj, Legiša in Vogrič, 1989, 68). Uspešno je pres-
talo prvo svetovno vojno in bilo aktivno tudi po njej. Leta 1923 je Pietro Fa-
vetti prenesel svoje podjetje na otroke Giacoma, Luciana in Anito, ki so z 22.
9. 1926 podjetje uradno preoblikovali v »Industria Marmifera Pietro Favetti,
società in nome collettivo«, s sedežem v Nabrežini in kapitalom 1.300.000 lir
(AST, Rg A XI 134, 2. 11. 1926).
S tem preoblikovanjem je podjetje imelo namen agresivneje razširiti svo-
jo dejavnost. Tako so v začetku leta 1927 zaprosili za kredit 1.000.000 lir pri
Consorzio sovvenzioni su valori industriali. Podjetje se je lahko pohvalilo z
dobro produkcijo in prodajo v preteklih letih, saj je vrednost prodaje za leto
1919 znašala 77.500 lir, za leto 1923 1.150.000, za leto 1925 pa 3.679.759 lir, med-
tem ko so vrednost podjetja ocenjevali na 4.200.000 lir. Tako kot ostala nab-
režinska podjetja v tistem času je bilo prisotno na domačem trgu oz. je po-
magalo graditi v Milanu, Comu in Trstu, a je tudi posebej poudarjalo izvoz
v tujino. Število zaposlenih v podjetju je bilo 378 (tako delavcev kot ostalih
uslužbencev), kar ga je glede na vrednost proizvodnje, prodaje ter število za-
poslenih postavljalo ob bok podjetju »Cava Romana di Nabresina«. Pričako-
vani kredit so nameravali izkoristiti predvsem za razširitev proizvodnje za iz-
voz v tujino, kjer je od začetka dvajsetih let vladalo vedno večje povpraševanj
(ASBI, Consorzio ..., Corda N. 690, fasc. 30, 14. 1. 1927 in 22. 1. 1927).
Podjetju prošnja za kredit ni bila ugodena. V začetku leta 1934 je IRI
odobril kredit podjetju za pokritje dolgov v višini 600.000 lir. Največji
delež je šel za pokritje obveznosti do podjetja Gorlato, s katerim je Favetti
aprila 1932 načrtoval združitev v delniško družbo. Poročilo IRI navaja, kako
podjetje Favetti razpolaga z zelo dobrim kamnom, kvalitetno opremo in teh-
nično usposobljeno delovno silo, a sta ga preagresivna širitev in slaba situaci-
ja v gradbeni industriji v začetku tridesetih let pripeljali v dolgove (Archivio
IRI, Pratiche degli uffici (Numerazione Nera), Atti ..., Sezione Finanziamen-
ti ..., Consiglio del 29. 3. 1934, Elenco A.)). Uradno je podjetje vstopilo v stečaj
leta 1936.
Med »družinska« podjetja na Nabrežini spada tudi »Filli Zandome-
ni«, ki sta ga leta 1928 kot javno trgovsko družbo ustanovila brata Zandome-
ni, Alberto (rojen na Nabrežini, živeč in delujoč kot uslužbenec v Trstu) in
Tomaso (rojen na Nabrežini, kjer je živel in delal kot podjetnik). Po vsej ver-
jetnosti je imel Tomaž tedaj v lasti delavnico ali večji obrat za pridobivanje
177
