Page 181 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 181
dustrijska regija:
prostor, čas, kontekst
VIndustrijska regija v prostoru severovzhodnega Jadrana
izhodišču obravnave raziskovalnega vprašanja o obstoju in značilno-
stih industrijske regije v prostoru severovzhodnega Jadrana leži speci-
fičnost ekonomske strukture obravnavanega prostora. Na začetku 20.
stoletja je bilo območje Avstrijskega primorja, zahodnega dela dežele Kranj-
ske ter Furlanske province kot dela Kraljevine Italije, zelo neindustrializira-
no. Ocene avstrijskih (iz leta 1910) in italijanskih štetij (iz leta 1911) prebival-
stva kažejo, da se je število zaposlenih v industriji in obrti gibalo med 5 in 15
% vsega (prisotnega) prebivalstva. Na območju administrativne enote Avstrij-
skega primorja, ki vključuje mesto Trst, Pokneženo grofijo Goriško in Gradi-
ščansko ter grofijo Istro, je ta delež znašal okoli 14,6 %. To razmerje se je, več
ali manj, ohranilo vse do druge svetovne vojne. Tako je bilo za območje Tr-
žaške, Istrske, Goriške in Reške province (brez mesta Reke), torej za prostor,
ki približno sovpada z velikostjo Avstrijskega primorja, po italijanskem popi-
su prebivalstva iz leta 1936 13,4 % vsega prisotnega prebivalstva zaposlenega
v industriji in obrti. Na osnovi teh podatkov lahko torej vidimo, da sta tako
število prebivalstva kot število zaposlenih v industriji in obrti v razmerju do
celotnega prebivalstva v obdobju 1910–1936 stagnirali. Če upoštevamo rele-
vantnejša popisa industrije in obrti iz leta 1927 in 1937, ki sta štela samo de-
jansko zaposlene v trenutku popisa, za vse analizirane province, brez Reške,
prav tako opazimo majhno rast, z 8,6 % na 10,3 %.
Čeprav so navedene primerjave zelo grobe, je iz njih mogoče jasno raz-
brati, da je prostor severovzhodnega Jadrana v letih 1900–1940 ostajal nein-
dustrializiran. To ni toliko presenetljivo, ko pogledamo stanje v sosednjih
regijah – v regiji Veneto (del Kraljevine Italije) in v slovenskih deželah (Kranj-
ska, Štajerska, Koroška) je bilo okoli leta 1910 okoli 9 % vsega prisotnega pre-
industrijska regija: prostor, čas, kontekst 181
prostor, čas, kontekst
VIndustrijska regija v prostoru severovzhodnega Jadrana
izhodišču obravnave raziskovalnega vprašanja o obstoju in značilno-
stih industrijske regije v prostoru severovzhodnega Jadrana leži speci-
fičnost ekonomske strukture obravnavanega prostora. Na začetku 20.
stoletja je bilo območje Avstrijskega primorja, zahodnega dela dežele Kranj-
ske ter Furlanske province kot dela Kraljevine Italije, zelo neindustrializira-
no. Ocene avstrijskih (iz leta 1910) in italijanskih štetij (iz leta 1911) prebival-
stva kažejo, da se je število zaposlenih v industriji in obrti gibalo med 5 in 15
% vsega (prisotnega) prebivalstva. Na območju administrativne enote Avstrij-
skega primorja, ki vključuje mesto Trst, Pokneženo grofijo Goriško in Gradi-
ščansko ter grofijo Istro, je ta delež znašal okoli 14,6 %. To razmerje se je, več
ali manj, ohranilo vse do druge svetovne vojne. Tako je bilo za območje Tr-
žaške, Istrske, Goriške in Reške province (brez mesta Reke), torej za prostor,
ki približno sovpada z velikostjo Avstrijskega primorja, po italijanskem popi-
su prebivalstva iz leta 1936 13,4 % vsega prisotnega prebivalstva zaposlenega
v industriji in obrti. Na osnovi teh podatkov lahko torej vidimo, da sta tako
število prebivalstva kot število zaposlenih v industriji in obrti v razmerju do
celotnega prebivalstva v obdobju 1910–1936 stagnirali. Če upoštevamo rele-
vantnejša popisa industrije in obrti iz leta 1927 in 1937, ki sta štela samo de-
jansko zaposlene v trenutku popisa, za vse analizirane province, brez Reške,
prav tako opazimo majhno rast, z 8,6 % na 10,3 %.
Čeprav so navedene primerjave zelo grobe, je iz njih mogoče jasno raz-
brati, da je prostor severovzhodnega Jadrana v letih 1900–1940 ostajal nein-
dustrializiran. To ni toliko presenetljivo, ko pogledamo stanje v sosednjih
regijah – v regiji Veneto (del Kraljevine Italije) in v slovenskih deželah (Kranj-
ska, Štajerska, Koroška) je bilo okoli leta 1910 okoli 9 % vsega prisotnega pre-
industrijska regija: prostor, čas, kontekst 181
