Page 178 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 178
industrializacija in prostor
kamna. Namen podjetja je bila trgovina s surovim in obdelanim kamnom (iz
Nabrežine). Podjetje naj bi izvažalo kamen za gradnjo stavb tudi v Egipt, pro-
padlo pa naj bi okoli leta 1936 (AST, Rg A XII 56; Brecelj, Legiša in Vogrič,
1989, 99, 101).
O podjetju Gorlato na Nabrežini imamo skope podatke. Po prvi sve-
tovni vojni naj bi podjetje Gorlato – uporablja se ime Gorlato Onorato (An-
dretti) in Gorlato & Marangon (Brecelj, Legiša in Vogrič, 1989, 99, 101)
– prevzelo istoimenski kamnolom od podjetnika Geze Andrettija iz Budim-
pešte. Podjetje s sedežem v Miljah (Gorlato je bil rojen v Vodnjanu leta 1878,
a je v času med vojnama stanoval v Miljah) naj bi delovalo vsaj do leta 1937.
Imelo je v lasti kamnolome pri Poreču (Valditorre di Parenzo e S. Marina,
Montracher di Orsera) in pri Savudriji (Cà Negra di Punta Salvore). V letih
1934/1935 naj bi v teh kamnolomih imeli zaposlenih okoli 100 delavcev (veči-
na je bila lokalnih, kakšnih 30 pa iz Trsta) (DAPA, Prefettura dell’Istria di
Pola, šk. 273, fascikel X–3/10).
Arhiv tržaške trgovinske in industrijske zbornice pa hrani fascikel pod-
jetja »Marmifera Gorlato S. A.«. Gre za podjetje, sprva imenovano »Indu-
stria Marmifera – Impresa Costruzioni e Trasporti – Società Anonima«, us-
tanovljeno 13. 5. 1935, s sedežem v Trstu in kapitalom 50.000 lir. Podjetje je
imelo nekaj kamnolomov v najemu (Babce, Numaterza, Kamegna pri Savu-
driji (Cà Negra di Punta Salvore)) in nekaj v lasti v Istri (Orsera – Vrsar pri
Poreču, Alber – verjetno Avber pri Sežani, Grisignano – Grožnjan in Cerni-
co Zuccon?) (Archivio C. d. C. TS, N. 23792, 13. 5. 1935 in 26. 3. 1945). Ker je
tedaj član upravnega odbora postal Gorlato Onorato in ker se je podjetje pre-
imenovalo v »Marmifera Gorlato S. A., Impresa Costruzioni e Trasporti«,
lahko sklepamo, da je Gorlato postal delničar v podjetju in da je svoje kamno-
lome združil s kamnolomi podjetja. Dejansko bi lahko trdili, da je Gorlato s
podjetjem »Marmifera Gorlato S. A.« nadaljeval s svojo aktivnostjo v času
propada svojega prvega podjetja.
Glede na koncentracijo podjetij, kapitala in delavcev je bila torej Nabre-
žina največji center kamnolomske industrije na območju severovzhodnega Ja-
drana. Bazen delovne sile nabrežinskih podjetij je zajemal Nabrežino, dnevne
migrante iz okoliških vasi in tudi (polkvalificirano) delovno silo iz Furlan-
ske province. Glede na oceno števila zaposlenih po prvi svetovni vojni bi lah-
ko sklepali, da v povojnem času furlanski delavci ali niso več prihajali na Nab-
režino ali pa niso zajeti v te ocene, če so delali na črno oz. kot podizvajalci.
To koncentriranje industrije na Nabrežini je primer delovanja lokalizacijskih
ekonomij, ko so podjetja uživala prednosti izkoriščanja iste množice delovne
178
kamna. Namen podjetja je bila trgovina s surovim in obdelanim kamnom (iz
Nabrežine). Podjetje naj bi izvažalo kamen za gradnjo stavb tudi v Egipt, pro-
padlo pa naj bi okoli leta 1936 (AST, Rg A XII 56; Brecelj, Legiša in Vogrič,
1989, 99, 101).
O podjetju Gorlato na Nabrežini imamo skope podatke. Po prvi sve-
tovni vojni naj bi podjetje Gorlato – uporablja se ime Gorlato Onorato (An-
dretti) in Gorlato & Marangon (Brecelj, Legiša in Vogrič, 1989, 99, 101)
– prevzelo istoimenski kamnolom od podjetnika Geze Andrettija iz Budim-
pešte. Podjetje s sedežem v Miljah (Gorlato je bil rojen v Vodnjanu leta 1878,
a je v času med vojnama stanoval v Miljah) naj bi delovalo vsaj do leta 1937.
Imelo je v lasti kamnolome pri Poreču (Valditorre di Parenzo e S. Marina,
Montracher di Orsera) in pri Savudriji (Cà Negra di Punta Salvore). V letih
1934/1935 naj bi v teh kamnolomih imeli zaposlenih okoli 100 delavcev (veči-
na je bila lokalnih, kakšnih 30 pa iz Trsta) (DAPA, Prefettura dell’Istria di
Pola, šk. 273, fascikel X–3/10).
Arhiv tržaške trgovinske in industrijske zbornice pa hrani fascikel pod-
jetja »Marmifera Gorlato S. A.«. Gre za podjetje, sprva imenovano »Indu-
stria Marmifera – Impresa Costruzioni e Trasporti – Società Anonima«, us-
tanovljeno 13. 5. 1935, s sedežem v Trstu in kapitalom 50.000 lir. Podjetje je
imelo nekaj kamnolomov v najemu (Babce, Numaterza, Kamegna pri Savu-
driji (Cà Negra di Punta Salvore)) in nekaj v lasti v Istri (Orsera – Vrsar pri
Poreču, Alber – verjetno Avber pri Sežani, Grisignano – Grožnjan in Cerni-
co Zuccon?) (Archivio C. d. C. TS, N. 23792, 13. 5. 1935 in 26. 3. 1945). Ker je
tedaj član upravnega odbora postal Gorlato Onorato in ker se je podjetje pre-
imenovalo v »Marmifera Gorlato S. A., Impresa Costruzioni e Trasporti«,
lahko sklepamo, da je Gorlato postal delničar v podjetju in da je svoje kamno-
lome združil s kamnolomi podjetja. Dejansko bi lahko trdili, da je Gorlato s
podjetjem »Marmifera Gorlato S. A.« nadaljeval s svojo aktivnostjo v času
propada svojega prvega podjetja.
Glede na koncentracijo podjetij, kapitala in delavcev je bila torej Nabre-
žina največji center kamnolomske industrije na območju severovzhodnega Ja-
drana. Bazen delovne sile nabrežinskih podjetij je zajemal Nabrežino, dnevne
migrante iz okoliških vasi in tudi (polkvalificirano) delovno silo iz Furlan-
ske province. Glede na oceno števila zaposlenih po prvi svetovni vojni bi lah-
ko sklepali, da v povojnem času furlanski delavci ali niso več prihajali na Nab-
režino ali pa niso zajeti v te ocene, če so delali na črno oz. kot podizvajalci.
To koncentriranje industrije na Nabrežini je primer delovanja lokalizacijskih
ekonomij, ko so podjetja uživala prednosti izkoriščanja iste množice delovne
178
