Page 184 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 184
industrializacija in prostor
s premogovništvom (ARSA) ter z industrijo pridobivanja in distribucije ele-
ktrične energije (SACEIO in Soc. Idroelettrica Goriziana). Samo Cotonifi-
cio in ARSA sta v tem času imela skupaj več kot 100 milijonov lir družbe-
nega kapitala, medtem ko je podjetje za trgovino s surovinami (Soc. Italiana
Commercio Materie Tessili – S. I. C. M. A. T.) tedaj razpolagalo s 150 mili-
joni delniškega kapitala – vse to skupaj je primerljivo s koncentriranim ka-
pitalom tržaških pomorskih in ladjedelniških podjetij »skupine« Cosulich.
Brunnerji so s prevzemom skupine tekstilnih podjetij v Pordenonu (Cotonifi-
cio Veneziano S. A.) za zelo kratek čas izpeljali največji prodor tržaškega pod-
jetniškega kapitala na območje Videmske province v obravnavanem obdobju.
Pri tem ni nezanemarljivo, da, poleg Cosulichev, predstavljajo odličen primer
prilagoditve tržaških industrialcev oz. ekonomskih elit na spremenjene poli-
tične razmere po prvi svetovni vojni. Uspešno so ohranili osnovno struktu-
ro svoje industrijske dejavnosti in jo, kljub prvim težavnim povojnim letom,
obnovili ter jo z investicijami razširili v druge industrijske panoge. K sodelo-
vanju v svojem trgovinsko-industrijskem koncernu so pritegnili glavno ita-
lijansko »mešano« banko, Banca Commerciale Italiana. Analiza zgodovi-
ne in delovanja omenjenih podjetij v koncernu potrjuje dosedanje ugotovitve
(Millo, 1989; Sapelli, 1990) o uspešnem sodelovanju tržaških ekonomskih elit
z (bančnim) kapitalom in podjetniki iz »stare« Italije. Ta kontinuiteta dejav-
nosti Brunnerjevih industrijskih obratov pred in po vojni je pri podjetju Co-
tonificio Triestino Brunner S. A. praktično vidna tudi pri ohranjanju istih
transportnih poti in trgov. Res je, da se je po vojni tekstilna industrija prede-
lave bombaža v Goriški in Tržaški provinci znašla v državi z zelo močno in
aktivno tekstilno industrijo, toda nasprotno od tega, kar trdi Luchitta (Lu-
chitta, 1998), to ni odločilno oviralo njenega razvoja. Kot je pokazala anali-
za, je bila sposobna prebroditi prva problematična povojna leta in pozneje celo
prevzeti najbližjo konkurenco v Videmski provinci. Prav tako je lahko, na te-
melju kontinuitete tržaških prometnih in trgovinskih vezi s prostorom bivše
monarhije, še naprej nastopala na trgih srednje in jugovzhodne Evrope. Obra-
tno pa je bilo z industrijo predelave svile na območju bivše grofije Goriške in
Gradiščanske, kjer sta imela vodilno vlogo v njenem razvoju podjetniško zna-
nje in kapital iz »stare« Italije (Milan) in Vidma. Podjetje ARSA oz. rudniki
premoga pri Labinu so bili, prav tako kot tekstilni obrati, locirani izven Trsta,
vendar so imeli glavne in konstantne kliente v tržaških pomorskih družbah,
medtem ko je rudnik premoga pri Vremskem Britofu tudi posredno (preko
opekarn) delal za tržaško ekonomijo.
184
s premogovništvom (ARSA) ter z industrijo pridobivanja in distribucije ele-
ktrične energije (SACEIO in Soc. Idroelettrica Goriziana). Samo Cotonifi-
cio in ARSA sta v tem času imela skupaj več kot 100 milijonov lir družbe-
nega kapitala, medtem ko je podjetje za trgovino s surovinami (Soc. Italiana
Commercio Materie Tessili – S. I. C. M. A. T.) tedaj razpolagalo s 150 mili-
joni delniškega kapitala – vse to skupaj je primerljivo s koncentriranim ka-
pitalom tržaških pomorskih in ladjedelniških podjetij »skupine« Cosulich.
Brunnerji so s prevzemom skupine tekstilnih podjetij v Pordenonu (Cotonifi-
cio Veneziano S. A.) za zelo kratek čas izpeljali največji prodor tržaškega pod-
jetniškega kapitala na območje Videmske province v obravnavanem obdobju.
Pri tem ni nezanemarljivo, da, poleg Cosulichev, predstavljajo odličen primer
prilagoditve tržaških industrialcev oz. ekonomskih elit na spremenjene poli-
tične razmere po prvi svetovni vojni. Uspešno so ohranili osnovno struktu-
ro svoje industrijske dejavnosti in jo, kljub prvim težavnim povojnim letom,
obnovili ter jo z investicijami razširili v druge industrijske panoge. K sodelo-
vanju v svojem trgovinsko-industrijskem koncernu so pritegnili glavno ita-
lijansko »mešano« banko, Banca Commerciale Italiana. Analiza zgodovi-
ne in delovanja omenjenih podjetij v koncernu potrjuje dosedanje ugotovitve
(Millo, 1989; Sapelli, 1990) o uspešnem sodelovanju tržaških ekonomskih elit
z (bančnim) kapitalom in podjetniki iz »stare« Italije. Ta kontinuiteta dejav-
nosti Brunnerjevih industrijskih obratov pred in po vojni je pri podjetju Co-
tonificio Triestino Brunner S. A. praktično vidna tudi pri ohranjanju istih
transportnih poti in trgov. Res je, da se je po vojni tekstilna industrija prede-
lave bombaža v Goriški in Tržaški provinci znašla v državi z zelo močno in
aktivno tekstilno industrijo, toda nasprotno od tega, kar trdi Luchitta (Lu-
chitta, 1998), to ni odločilno oviralo njenega razvoja. Kot je pokazala anali-
za, je bila sposobna prebroditi prva problematična povojna leta in pozneje celo
prevzeti najbližjo konkurenco v Videmski provinci. Prav tako je lahko, na te-
melju kontinuitete tržaških prometnih in trgovinskih vezi s prostorom bivše
monarhije, še naprej nastopala na trgih srednje in jugovzhodne Evrope. Obra-
tno pa je bilo z industrijo predelave svile na območju bivše grofije Goriške in
Gradiščanske, kjer sta imela vodilno vlogo v njenem razvoju podjetniško zna-
nje in kapital iz »stare« Italije (Milan) in Vidma. Podjetje ARSA oz. rudniki
premoga pri Labinu so bili, prav tako kot tekstilni obrati, locirani izven Trsta,
vendar so imeli glavne in konstantne kliente v tržaških pomorskih družbah,
medtem ko je rudnik premoga pri Vremskem Britofu tudi posredno (preko
opekarn) delal za tržaško ekonomijo.
184
