Page 185 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 185
industrijska regija: prostor, čas, kontekst
Železarska in jeklarska, kovinska in strojna, tekstilna industrija ter pre-
mogovništvo so ključne industrije in skupaj sestavljajo osnovni industrijski
skelet obravnavanega prostora. K njim spada tudi industrija pridobivanja in
distribucije električne energije, kajti čeprav sta v njej dominirala podjetniški
kapital in znanje iz Benetk, razvoj električnega omrežja zrcali razvoj indu-
strijskega skeleta. Trst je osrednja točka, iz katere se širijo glavne povezave:
ena smer vodi proti Tržiču in Gorici ter od tam proti Ajdovščini in Kobari-
du, druga poteka iz Trsta proti Postojni in Krasu, tretja pa iz Trsta po sredini
Istre proti Pulju, z vmesnimi odcepi za istrska obalna mesta. Ko prištejemo še
cementarne kot del »manjših« ključnih industrij in večja podjetja oz. obra-
te iz kemične, petrokemične, lesne industrije ter industrije predelave rib, sega
prvi krak industrijskega skeleta iz Trsta proti Tržiču in okolici, kjer sta moč-
no zastopani kemična, tekstilna in industrija predelave rib (Gradež), ter proti
Gorici in Ajdovščini, kjer so glavna središča tekstilne industrije, in proti Ko-
baridu, kjer najdemo tovarno cementa v Anhovem in pozneje največji hidroe-
lektrarni na tem območju; drugi krak gre iz Trsta proti Postojni in Krasu, kjer
je izrazita lesna industrija; tretji pa proti Pulju do labinskih rudnikov (premo-
govništvo), s točkami v Izoli in tudi okoli otoka Cresa (Mali Lošinj in Unije),
kjer so največji obrati industrije predelave rib. Ta skelet se je oblikoval v letih
1890–1914 in ohranil svojo strukturo vse do druge svetovne vojne. Pri njego-
vem formiranju in ohranjanju so pomembno vlogo imele tudi MAR- oz. Ja-
cobs-ekonomije. Generalno gledano so v primeru ključnih industrij, »manj-
ših« ključnih industrij ter velikih obratov v kemični, petrokemični industriji
in industriji predelave rib Jacobs-ekonomije prevladovale vse od začetka 20.
stoletja do velike gospodarske krize. Tako so v času pred prvo svetovno voj-
no skelet oblikovali tržaški in avstrijski podjetniki ter avstrijske banke, v letih
1918–1929/1930 pa tržaški podjetniki, tokrat skupaj s podjetniki in bančnim
kapitalom iz »stare« Italije. Trideseta leta v industrijski razvoj v prostoru se-
verovzhodnega Jadrana prinesejo za Italijo in ostalo Evropo tega časa tako
značilno prisotnost državnega aparata in njegovih politik. Ta prisotnost se
posredno zrcali v procesih koncentriranja dejavnosti in horizontalne integra-
cije v državne ali privatne koncerne oz. v krepitvi delovanja MAR-ekonomij.
Tedaj so glavni oblikovalci omenjenega industrijskega skeleta podjetniki (in
podjetja) iz »stare« Italije, v sodelovanju z državnimi skladi in državno eko-
nomsko politiko.
Nastanek in oblikovanje industrijskega skeleta s Trstom kot polom rasti
v prostoru severovzhodnega Jadrana lahko interpretiramo kot glavni rezultat
procesa industrializacije. Tako lahko opazimo, kako so se na temelju razvo-
185
Železarska in jeklarska, kovinska in strojna, tekstilna industrija ter pre-
mogovništvo so ključne industrije in skupaj sestavljajo osnovni industrijski
skelet obravnavanega prostora. K njim spada tudi industrija pridobivanja in
distribucije električne energije, kajti čeprav sta v njej dominirala podjetniški
kapital in znanje iz Benetk, razvoj električnega omrežja zrcali razvoj indu-
strijskega skeleta. Trst je osrednja točka, iz katere se širijo glavne povezave:
ena smer vodi proti Tržiču in Gorici ter od tam proti Ajdovščini in Kobari-
du, druga poteka iz Trsta proti Postojni in Krasu, tretja pa iz Trsta po sredini
Istre proti Pulju, z vmesnimi odcepi za istrska obalna mesta. Ko prištejemo še
cementarne kot del »manjših« ključnih industrij in večja podjetja oz. obra-
te iz kemične, petrokemične, lesne industrije ter industrije predelave rib, sega
prvi krak industrijskega skeleta iz Trsta proti Tržiču in okolici, kjer sta moč-
no zastopani kemična, tekstilna in industrija predelave rib (Gradež), ter proti
Gorici in Ajdovščini, kjer so glavna središča tekstilne industrije, in proti Ko-
baridu, kjer najdemo tovarno cementa v Anhovem in pozneje največji hidroe-
lektrarni na tem območju; drugi krak gre iz Trsta proti Postojni in Krasu, kjer
je izrazita lesna industrija; tretji pa proti Pulju do labinskih rudnikov (premo-
govništvo), s točkami v Izoli in tudi okoli otoka Cresa (Mali Lošinj in Unije),
kjer so največji obrati industrije predelave rib. Ta skelet se je oblikoval v letih
1890–1914 in ohranil svojo strukturo vse do druge svetovne vojne. Pri njego-
vem formiranju in ohranjanju so pomembno vlogo imele tudi MAR- oz. Ja-
cobs-ekonomije. Generalno gledano so v primeru ključnih industrij, »manj-
ših« ključnih industrij ter velikih obratov v kemični, petrokemični industriji
in industriji predelave rib Jacobs-ekonomije prevladovale vse od začetka 20.
stoletja do velike gospodarske krize. Tako so v času pred prvo svetovno voj-
no skelet oblikovali tržaški in avstrijski podjetniki ter avstrijske banke, v letih
1918–1929/1930 pa tržaški podjetniki, tokrat skupaj s podjetniki in bančnim
kapitalom iz »stare« Italije. Trideseta leta v industrijski razvoj v prostoru se-
verovzhodnega Jadrana prinesejo za Italijo in ostalo Evropo tega časa tako
značilno prisotnost državnega aparata in njegovih politik. Ta prisotnost se
posredno zrcali v procesih koncentriranja dejavnosti in horizontalne integra-
cije v državne ali privatne koncerne oz. v krepitvi delovanja MAR-ekonomij.
Tedaj so glavni oblikovalci omenjenega industrijskega skeleta podjetniki (in
podjetja) iz »stare« Italije, v sodelovanju z državnimi skladi in državno eko-
nomsko politiko.
Nastanek in oblikovanje industrijskega skeleta s Trstom kot polom rasti
v prostoru severovzhodnega Jadrana lahko interpretiramo kot glavni rezultat
procesa industrializacije. Tako lahko opazimo, kako so se na temelju razvo-
185
