Page 187 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 187
industrijska regija: prostor, čas, kontekst
ma dejansko še najbližje temu, da poženejo proces vzpostavitve industrijske
dejavnosti kot dominantne identifikacijske točke za Trst in za skelet. Ker pri
tem niso uspeli, sta tako vsaj do druge svetovne vojne tržaška trgovinska in
transportna dejavnost ostali nosilki identitete Trsta kot območnega pola ras-
ti v razmerju do drugih polov rasti in regij.
Končni odgovor na peti raziskovalni problem, torej na obstoj in obseg
industrijske regije v prostoru severovzhodnega Jadrana v letih 1900–1940, je
ta, da se je v procesu industrializacije oblikovalo jedro industrijske regije v for-
mi in obsegu industrijskega skeleta, ki pa se ni nikoli razvilo v »pravo« indu-
strijsko regijo.
Za podjetja iz ostalih industrijskih panog oz. skupine »mešanih« in
»razpršenih« industrij velja, da je na njihov razvoj Trst izrazito vplival pre-
ko urbanizacijskih ekonomij, najpogosteje in najmočneje preko prenosa pod-
jetniškega znanja in kapitala. Tržaški kapital in podjetniško znanje sta pri
razvoju posameznih podjetij iz teh skupin sodelovala z avstrijskim in italijan-
skim bančnim ali privatnim kapitalom ali pa sta se povezala z lokalnimi pod-
jetniškimi pobudami. Večja podjetja oz. delniške družbe so bili, zaradi svoje
strukture, bolj naklonjeni investicijam bančnega kapitala, medtem ko so jav-
ne trgovske družbe ali komanditne družbe bolj povezovale posamezne skupi-
ne podjetnikov.
Medtem ko ni toliko presenetljivo, da je ta učinek procesa pronicanja, v
katerem se mestno podeželsko zaledje industrializira pod vplivom mesta, vi-
den pri ključnih industrijah in večjih podjetjih iz »mešanih« industrij, je za-
nimivejše to, da so tudi kapitalsko skromnejše podjetniške pobude prihaja-
le iz Trsta. To je opazno pri manjših in srednje velikih podjetjih iz industrije
predelave rib, kemične, opekarske in kamnolomske industrije, pri čemer sta
izrazita primera kombinacije tržaškega in lokalnega podjetniškega znanja ter
kapitala koncentracija kamnolomskih podjetij na Nabrežini in industrija pro-
izvodnje opek. Po drugi strani pa so ravno za te »razpršene« industrije zna-
čilne tudi močne lokalne podjetniške iniciative in kapital, saj gre za dejav-
nosti, ki niso zahtevale velikih vložkov kapitala in so bile vezane na lokalne
surovine. Primeri iz opekarske in kamnolomske industrije, skupaj z nekate-
rimi iz lesne industrije, najbolj potrjujejo prisotnost tako MAR- kot Jacobs-
-ekonomij v nemestnem okolju, kar pomeni, da proces pronicanja ni bil edini
element razvoja industrije v podeželskem okolju. Toda Trst je vseskozi vpli-
val na te dejavnosti preko delovanja urbanizacijskih ekonomij oz. preko de-
javnikov trga in transporta. Za kamnolomsko industrijo, koncentrirano na
Nabrežini, je bil Trst vseskozi glavno transportno središče za izvoz v tujino.
187
ma dejansko še najbližje temu, da poženejo proces vzpostavitve industrijske
dejavnosti kot dominantne identifikacijske točke za Trst in za skelet. Ker pri
tem niso uspeli, sta tako vsaj do druge svetovne vojne tržaška trgovinska in
transportna dejavnost ostali nosilki identitete Trsta kot območnega pola ras-
ti v razmerju do drugih polov rasti in regij.
Končni odgovor na peti raziskovalni problem, torej na obstoj in obseg
industrijske regije v prostoru severovzhodnega Jadrana v letih 1900–1940, je
ta, da se je v procesu industrializacije oblikovalo jedro industrijske regije v for-
mi in obsegu industrijskega skeleta, ki pa se ni nikoli razvilo v »pravo« indu-
strijsko regijo.
Za podjetja iz ostalih industrijskih panog oz. skupine »mešanih« in
»razpršenih« industrij velja, da je na njihov razvoj Trst izrazito vplival pre-
ko urbanizacijskih ekonomij, najpogosteje in najmočneje preko prenosa pod-
jetniškega znanja in kapitala. Tržaški kapital in podjetniško znanje sta pri
razvoju posameznih podjetij iz teh skupin sodelovala z avstrijskim in italijan-
skim bančnim ali privatnim kapitalom ali pa sta se povezala z lokalnimi pod-
jetniškimi pobudami. Večja podjetja oz. delniške družbe so bili, zaradi svoje
strukture, bolj naklonjeni investicijam bančnega kapitala, medtem ko so jav-
ne trgovske družbe ali komanditne družbe bolj povezovale posamezne skupi-
ne podjetnikov.
Medtem ko ni toliko presenetljivo, da je ta učinek procesa pronicanja, v
katerem se mestno podeželsko zaledje industrializira pod vplivom mesta, vi-
den pri ključnih industrijah in večjih podjetjih iz »mešanih« industrij, je za-
nimivejše to, da so tudi kapitalsko skromnejše podjetniške pobude prihaja-
le iz Trsta. To je opazno pri manjših in srednje velikih podjetjih iz industrije
predelave rib, kemične, opekarske in kamnolomske industrije, pri čemer sta
izrazita primera kombinacije tržaškega in lokalnega podjetniškega znanja ter
kapitala koncentracija kamnolomskih podjetij na Nabrežini in industrija pro-
izvodnje opek. Po drugi strani pa so ravno za te »razpršene« industrije zna-
čilne tudi močne lokalne podjetniške iniciative in kapital, saj gre za dejav-
nosti, ki niso zahtevale velikih vložkov kapitala in so bile vezane na lokalne
surovine. Primeri iz opekarske in kamnolomske industrije, skupaj z nekate-
rimi iz lesne industrije, najbolj potrjujejo prisotnost tako MAR- kot Jacobs-
-ekonomij v nemestnem okolju, kar pomeni, da proces pronicanja ni bil edini
element razvoja industrije v podeželskem okolju. Toda Trst je vseskozi vpli-
val na te dejavnosti preko delovanja urbanizacijskih ekonomij oz. preko de-
javnikov trga in transporta. Za kamnolomsko industrijo, koncentrirano na
Nabrežini, je bil Trst vseskozi glavno transportno središče za izvoz v tujino.
187
