Page 190 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 190
industrializacija in prostor
Zaradi že omenjenih težav z razpoložljivostjo arhivskega gradiva za
furlansko območje oz. Videmsko provinco naša raziskava ni mogla podati
izčrpnejšega prikaza poteka procesa industrializacije na tem območju. Do-
datne raziskave bi torej lahko pomagale izdelati podrobnejšo in jasnejšo sliko
o vlogi Vidma kot lokalnega industrijskega centra oz. podale dokončen od-
govor na vprašanje, ali je Videm funkcioniral kot pol rasti ali ne. Prav tako
so stiki med industrijami na furlanskem (italijanskem) območju z industrija-
mi na avstro-ogrskem ozemlju oz. vloga državne meje pred in po vojni (tako
z Italijo kot z Jugoslavijo) vredni nadaljnjih raziskav. Tretji predmet potenci-
alnih študij pa bi lahko bilo povezovanje industrijske strukture Julijske kra-
jine s furlansko v obdobju med obema vojnama, s posebnim ozirom na vlo-
go večjih ekonomskih centrov iz Italije (Benetke, Milano, Rim). Na primer,
dosedanje raziskave o zgodovini tržaškega ladjedelništva (predvsem Mellina-
to (2001), a tudi Confalonieri (1997), Millo (1989) in Sapelli (1990)) so se že
dotaknile tega vprašanja, saj so analizirale vlogo milanske Banca Commerci-
ale Italiana v razvoju te industrije med obema vojnama. Nadaljnje raziskave
v tej smeri pa bi lahko umestile to povezovanje in vlogo italijanskih ekonom-
skih centrov v širši kontekst integracije ekonomije Julijske krajine v ekonom-
sko strukturo Italije v tem času.
Industrijska regija od 1900 do 1940
Čas dveh desetletij pred prvo svetovno vojno je v prostoru severovzhodnega
Jadrana čas intenzivnega ustanavljanja industrijskih podjetij. Od obravnava-
nih 126 podjetij (117 iz baze in ostalih 9 iz literature), jih je bilo 63 ustanovlje-
nih pred prvo svetovno vojno, skorajda vsa v teh dveh desetletjih. To se sklada
s trendom intenziviranja procesa industrializacije v avstrijskem delu Monar-
hije in generalno v Evropi v tistem času. Ta boom industrializacije v prosto-
ru severovzhodnega Jadrana (Andreozzi, 2003; Mellinato, 2001) je zadeval
vse industrijske panoge, tako ključne, »mešane«, kot »razpršene« industrije.
Prva svetovna vojna predstavlja določeno kontinuiteto, a tudi prelom.
Kontinuiteta je opazna v dokaj hitri ponovni vzpostavitvi trgovinskih in pro-
metnih povezav analiziranega prostora z bivšim avstro-ogrskim prostorom in
(novimi) državami jugovzhodne Evrope. Prav tako se ponovno okrepijo trža-
ške pomorske povezave z Levantom in Daljnim vzhodom. Takšen razvoj je v
skladu s povojnim trendom ponovne vzpostavitve predvojnega sistema med-
narodne trgovine. Zato ni presenetljivo, da je tržaška ekonomija po prvih po-
vojnih letih obnove nadaljevala v isti smeri razvoja kot pred prvo svetovno
vojno. Tudi ko pogledamo razvoj industrijskih panogah, lahko opazimo in-
190
Zaradi že omenjenih težav z razpoložljivostjo arhivskega gradiva za
furlansko območje oz. Videmsko provinco naša raziskava ni mogla podati
izčrpnejšega prikaza poteka procesa industrializacije na tem območju. Do-
datne raziskave bi torej lahko pomagale izdelati podrobnejšo in jasnejšo sliko
o vlogi Vidma kot lokalnega industrijskega centra oz. podale dokončen od-
govor na vprašanje, ali je Videm funkcioniral kot pol rasti ali ne. Prav tako
so stiki med industrijami na furlanskem (italijanskem) območju z industrija-
mi na avstro-ogrskem ozemlju oz. vloga državne meje pred in po vojni (tako
z Italijo kot z Jugoslavijo) vredni nadaljnjih raziskav. Tretji predmet potenci-
alnih študij pa bi lahko bilo povezovanje industrijske strukture Julijske kra-
jine s furlansko v obdobju med obema vojnama, s posebnim ozirom na vlo-
go večjih ekonomskih centrov iz Italije (Benetke, Milano, Rim). Na primer,
dosedanje raziskave o zgodovini tržaškega ladjedelništva (predvsem Mellina-
to (2001), a tudi Confalonieri (1997), Millo (1989) in Sapelli (1990)) so se že
dotaknile tega vprašanja, saj so analizirale vlogo milanske Banca Commerci-
ale Italiana v razvoju te industrije med obema vojnama. Nadaljnje raziskave
v tej smeri pa bi lahko umestile to povezovanje in vlogo italijanskih ekonom-
skih centrov v širši kontekst integracije ekonomije Julijske krajine v ekonom-
sko strukturo Italije v tem času.
Industrijska regija od 1900 do 1940
Čas dveh desetletij pred prvo svetovno vojno je v prostoru severovzhodnega
Jadrana čas intenzivnega ustanavljanja industrijskih podjetij. Od obravnava-
nih 126 podjetij (117 iz baze in ostalih 9 iz literature), jih je bilo 63 ustanovlje-
nih pred prvo svetovno vojno, skorajda vsa v teh dveh desetletjih. To se sklada
s trendom intenziviranja procesa industrializacije v avstrijskem delu Monar-
hije in generalno v Evropi v tistem času. Ta boom industrializacije v prosto-
ru severovzhodnega Jadrana (Andreozzi, 2003; Mellinato, 2001) je zadeval
vse industrijske panoge, tako ključne, »mešane«, kot »razpršene« industrije.
Prva svetovna vojna predstavlja določeno kontinuiteto, a tudi prelom.
Kontinuiteta je opazna v dokaj hitri ponovni vzpostavitvi trgovinskih in pro-
metnih povezav analiziranega prostora z bivšim avstro-ogrskim prostorom in
(novimi) državami jugovzhodne Evrope. Prav tako se ponovno okrepijo trža-
ške pomorske povezave z Levantom in Daljnim vzhodom. Takšen razvoj je v
skladu s povojnim trendom ponovne vzpostavitve predvojnega sistema med-
narodne trgovine. Zato ni presenetljivo, da je tržaška ekonomija po prvih po-
vojnih letih obnove nadaljevala v isti smeri razvoja kot pred prvo svetovno
vojno. Tudi ko pogledamo razvoj industrijskih panogah, lahko opazimo in-
190
