Page 64 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 64
industrializacija in prostor
lanov začasnih migrantov, ki so v veliki meri (okoli 70 %) iskali delo oz. so de-
lali v krajih v Avstro-Ogrski in v Nemčiji22 (Parmeggiani, 1966, 52; Panizzon,
1966, 43, 45).
Industrija preje svile je bila v obdobju 1888–1914 organizirana v 154 ob-
ratih in imela okoli 6.000 zaposlenih delavcev, pri čemer je bilo 2/3 žensk.
Večjih obratov s parnimi stroji je bilo nekje med 40 in 50, kar skupaj pome-
ni, da je bila ta branža že dokaj industrializirana. Predelava odpadkov od svile
je bila organizirana v dveh obratih, ki jih je imelo podjetje »Società per la fi-
latura dei cascami di seta« iz Milana (četrtino delniškega kapitala naj bi po-
sedovali delničarji iz Furlanije). To sta bili tovarna v Artinu (Artegna) z 200
zaposlenimi in tovarna v Tarčentu (Tarcento) z 800 zaposlenimi (Parmeggi-
ani, 1966, 62–64).
V Pordenoneju je obstajalo več večjih obratov za predelavo bombaža. Že
leta 1857 je podjetje Jenni Barbieri & C. postavilo dva obrata v Torreju in Ro-
raiju, ki sta se jima pozneje pridružila še obrata podjetja Amman oz. Cotoni-
ficio Amman (eden je bil v Pordenoneju, drugi pa v sosednjem kraju, v Fiume
Venetu). Pordenone in sosednji kraji so predstavljalidobro lokacijo za posta-
vitev tekstilnih obratov zaradi bližnje reke Noncello, ki je ponujala vodo kot
pogonsko silo za stroje. Predilnico in tkalnico v Torreju in Roraiju je leta 1882
prevzel Cotonificio Veneziano, ustanovljen istega leta na pobudo podjetnikov
iz Benetk in Milana. Finančno so ga podpirale velike italijanske »mešane«
banke (Banca Commerciale Italiana, Credito Italiano) in tuje banke (Cré-
dit Suisse, Société De Banque Suisse). Omenjeni Cotonificio, ki je upravljal
tudi z obratom v Benetkah, je leta 1919 prevzel še Cotonificio Amman in tako
ustvaril en velik tekstilni kompleks, z obrati v Benetkah, Veroni, Pordenone-
ju (Torreju in Roraiju) in Fiume Venetu. Leta 1902 je bila na pobudo upravni-
ka Cotonificio Amman v Cordenons blizu Pordenoneja ustanovljena Filatu-
ra Makò (delniška družba). Tudi ta obrat je bil postavljen na lokaciji, kjer so
dobri vodni viri omogočali predelavo bombaža iz Egipta. Podjetje je obstajalo
vse do leta 1940, ko je bilo združeno s Soc. An. Cotonifico Cantoni di Milano
(Parmeggiani, 1966, 65–66; Zalin, 1997, 646; Archivio C. d. C. U., N. 400).
Leta 1884 je bil ustanovljen Cotonificio Udinese S. A. (delniška druž-
ba) z obratoma Cormor in Ancona pri Vidmu, ki naj bi izkoriščal vodo iz
rek Ledra in Tagliamento. Ustanovitelji so bili podjetniki iz Vidma, organi-
22 »Due sono le grandi correnti della emigrazione friulana: una diretta ai Paesi dell’impero au-
stro-ungarico e dell’impero germanico; l’altra diretta agli Stati d’America meridionale. La prima
corrente costituisce la così detta emigrazione temporanea; la seconda costituisce l’emigrazione
propria.« (Panizzon, 1966, 45)
64
lanov začasnih migrantov, ki so v veliki meri (okoli 70 %) iskali delo oz. so de-
lali v krajih v Avstro-Ogrski in v Nemčiji22 (Parmeggiani, 1966, 52; Panizzon,
1966, 43, 45).
Industrija preje svile je bila v obdobju 1888–1914 organizirana v 154 ob-
ratih in imela okoli 6.000 zaposlenih delavcev, pri čemer je bilo 2/3 žensk.
Večjih obratov s parnimi stroji je bilo nekje med 40 in 50, kar skupaj pome-
ni, da je bila ta branža že dokaj industrializirana. Predelava odpadkov od svile
je bila organizirana v dveh obratih, ki jih je imelo podjetje »Società per la fi-
latura dei cascami di seta« iz Milana (četrtino delniškega kapitala naj bi po-
sedovali delničarji iz Furlanije). To sta bili tovarna v Artinu (Artegna) z 200
zaposlenimi in tovarna v Tarčentu (Tarcento) z 800 zaposlenimi (Parmeggi-
ani, 1966, 62–64).
V Pordenoneju je obstajalo več večjih obratov za predelavo bombaža. Že
leta 1857 je podjetje Jenni Barbieri & C. postavilo dva obrata v Torreju in Ro-
raiju, ki sta se jima pozneje pridružila še obrata podjetja Amman oz. Cotoni-
ficio Amman (eden je bil v Pordenoneju, drugi pa v sosednjem kraju, v Fiume
Venetu). Pordenone in sosednji kraji so predstavljalidobro lokacijo za posta-
vitev tekstilnih obratov zaradi bližnje reke Noncello, ki je ponujala vodo kot
pogonsko silo za stroje. Predilnico in tkalnico v Torreju in Roraiju je leta 1882
prevzel Cotonificio Veneziano, ustanovljen istega leta na pobudo podjetnikov
iz Benetk in Milana. Finančno so ga podpirale velike italijanske »mešane«
banke (Banca Commerciale Italiana, Credito Italiano) in tuje banke (Cré-
dit Suisse, Société De Banque Suisse). Omenjeni Cotonificio, ki je upravljal
tudi z obratom v Benetkah, je leta 1919 prevzel še Cotonificio Amman in tako
ustvaril en velik tekstilni kompleks, z obrati v Benetkah, Veroni, Pordenone-
ju (Torreju in Roraiju) in Fiume Venetu. Leta 1902 je bila na pobudo upravni-
ka Cotonificio Amman v Cordenons blizu Pordenoneja ustanovljena Filatu-
ra Makò (delniška družba). Tudi ta obrat je bil postavljen na lokaciji, kjer so
dobri vodni viri omogočali predelavo bombaža iz Egipta. Podjetje je obstajalo
vse do leta 1940, ko je bilo združeno s Soc. An. Cotonifico Cantoni di Milano
(Parmeggiani, 1966, 65–66; Zalin, 1997, 646; Archivio C. d. C. U., N. 400).
Leta 1884 je bil ustanovljen Cotonificio Udinese S. A. (delniška druž-
ba) z obratoma Cormor in Ancona pri Vidmu, ki naj bi izkoriščal vodo iz
rek Ledra in Tagliamento. Ustanovitelji so bili podjetniki iz Vidma, organi-
22 »Due sono le grandi correnti della emigrazione friulana: una diretta ai Paesi dell’impero au-
stro-ungarico e dell’impero germanico; l’altra diretta agli Stati d’America meridionale. La prima
corrente costituisce la così detta emigrazione temporanea; la seconda costituisce l’emigrazione
propria.« (Panizzon, 1966, 45)
64
