Page 68 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 68
industrializacija in prostor
76–78). V lesni industriji je obstajala množica majhnih žag s par zaposlenimi.
Leta 1914 je obstajalo 6 večjih obratov, ki so vsak posamezno imeli zaposlenih
okoli 200 delavcev in so predelovali lokalni in uvoženi les. Proizvodnja po-
hištva je bila koncentrirana okoli Manzana, San Giovanni (di Manzano) in
Como Rožac (Como di Rosazzo), v obliki »družinskih« podjetij (Parmeg-
giani, 1966, 79). Edino večje podjetje je bila delniška družba »S. A. Antonio
Volpe« (ustanovljena leta 1908), s sedežem v Vidmu in obratom v Campofor-
midu (pri Vidmu), kapitalom 600.000 lir in okoli 250 zaposlenimi (Parmeg-
giani, 1966, 79; Archivio C. d. C. U., N. 5871).
Za prehrambeno industrijo je prav tako značilna množica majhnih
obratov, mlinov in destilarn. Več obratov z industrijsko organizirano proi-
zvodnjo je bilo v produkciji testenin in piva. Industrija varjenja piva je leta
1914 zaposlovala okoli 200 delavcev, s skupno proizvodnjo 60.000 hektolitrov
letno, razdeljeno med tri večja podjetja (Parmeggiani, 1966, 81–84): »Luigi
Moretti, Fabbrica birra e ghiaccio, Commercio Coloniali e Spiriti, Ristoran-
te, Birreria Moretti«, ustanovljena leta 1926 v Vidmu, s podružnico v Porde-
nonu (Archivio C. d. C. U., N. 262); »Francesco Dormisch«, ustanovljena
leta 1875 kot samostojno podjetje (»società di fatto«) z lastnikom in sedežem
v Vidmu ter podružnicami (verjetno skladišči) v Pordenoneju, Tolmezzu in
San Danieleju (leta 1930 so ustanovili še podružnice v Tržiču in na Reki (Ar-
chivio C. d. C. U., N. 977)); ter delniška družba »S. A. Birra Pordenone«, us-
tanovljena leta 1908 s sedežem v Pordenoneju in podružnico v Vidmu (Archi-
vio C. d. C. U., N. 5813).
Med obema vojnama (1918–1940)
Z rapalskim sporazumom (12. 11. 1920) med Kraljevino Italijo in Kraljevi-
no SHS je bila dokončno potrjena italijanska pridobitev bivših avstro-ogrskih
ozemelj po prvi svetovni vojni – Avstrijskega Primorja (obsega Trst z okolico,
Pokneženo grofijo Goriško in Gradiščansko ter grofijo Istro, brez občine Kas-
tav in otoka Krka), delov bivše dežele Kranjske (politični okraj Postojna, sod-
ni okraj Idrija in deli občin Grčarevec, Planina in Logatec), Zadra ter otokov
Lastovo in Palagruža. Z mirovno pogodbo z Avstrijo (10. 9. 1919) pa je Italiji
od bivše dežele Koroške pripadla Kanalska dolina (politični okraj Trbiž in del
občine Podklošter) in od (bivše) dežele Kranjske občina Bela Peč ter del obči-
ne Rateče. Za navedena ozemlja, brez Zadra in Lastova, se je uveljavilo ime Ju-
lijska krajina (Venezia Giulia).
Od leta 1923 do druge svetovne vojne je bila Julijska Krajina v grobem
upravno razdeljena na Puljsko (Provincia di Pola ali Provincia dell’Istria), Tr-
68
76–78). V lesni industriji je obstajala množica majhnih žag s par zaposlenimi.
Leta 1914 je obstajalo 6 večjih obratov, ki so vsak posamezno imeli zaposlenih
okoli 200 delavcev in so predelovali lokalni in uvoženi les. Proizvodnja po-
hištva je bila koncentrirana okoli Manzana, San Giovanni (di Manzano) in
Como Rožac (Como di Rosazzo), v obliki »družinskih« podjetij (Parmeg-
giani, 1966, 79). Edino večje podjetje je bila delniška družba »S. A. Antonio
Volpe« (ustanovljena leta 1908), s sedežem v Vidmu in obratom v Campofor-
midu (pri Vidmu), kapitalom 600.000 lir in okoli 250 zaposlenimi (Parmeg-
giani, 1966, 79; Archivio C. d. C. U., N. 5871).
Za prehrambeno industrijo je prav tako značilna množica majhnih
obratov, mlinov in destilarn. Več obratov z industrijsko organizirano proi-
zvodnjo je bilo v produkciji testenin in piva. Industrija varjenja piva je leta
1914 zaposlovala okoli 200 delavcev, s skupno proizvodnjo 60.000 hektolitrov
letno, razdeljeno med tri večja podjetja (Parmeggiani, 1966, 81–84): »Luigi
Moretti, Fabbrica birra e ghiaccio, Commercio Coloniali e Spiriti, Ristoran-
te, Birreria Moretti«, ustanovljena leta 1926 v Vidmu, s podružnico v Porde-
nonu (Archivio C. d. C. U., N. 262); »Francesco Dormisch«, ustanovljena
leta 1875 kot samostojno podjetje (»società di fatto«) z lastnikom in sedežem
v Vidmu ter podružnicami (verjetno skladišči) v Pordenoneju, Tolmezzu in
San Danieleju (leta 1930 so ustanovili še podružnice v Tržiču in na Reki (Ar-
chivio C. d. C. U., N. 977)); ter delniška družba »S. A. Birra Pordenone«, us-
tanovljena leta 1908 s sedežem v Pordenoneju in podružnico v Vidmu (Archi-
vio C. d. C. U., N. 5813).
Med obema vojnama (1918–1940)
Z rapalskim sporazumom (12. 11. 1920) med Kraljevino Italijo in Kraljevi-
no SHS je bila dokončno potrjena italijanska pridobitev bivših avstro-ogrskih
ozemelj po prvi svetovni vojni – Avstrijskega Primorja (obsega Trst z okolico,
Pokneženo grofijo Goriško in Gradiščansko ter grofijo Istro, brez občine Kas-
tav in otoka Krka), delov bivše dežele Kranjske (politični okraj Postojna, sod-
ni okraj Idrija in deli občin Grčarevec, Planina in Logatec), Zadra ter otokov
Lastovo in Palagruža. Z mirovno pogodbo z Avstrijo (10. 9. 1919) pa je Italiji
od bivše dežele Koroške pripadla Kanalska dolina (politični okraj Trbiž in del
občine Podklošter) in od (bivše) dežele Kranjske občina Bela Peč ter del obči-
ne Rateče. Za navedena ozemlja, brez Zadra in Lastova, se je uveljavilo ime Ju-
lijska krajina (Venezia Giulia).
Od leta 1923 do druge svetovne vojne je bila Julijska Krajina v grobem
upravno razdeljena na Puljsko (Provincia di Pola ali Provincia dell’Istria), Tr-
68
